Slovenski pravopis 2001

lij (710-759)

  1. Tilmènt -énta m, zem. i. (ȅ ẹ́) |italijanska reka| tilméntski -a -o (ẹ́; ẹ̑)
  2. Timáva -e ž, zem. i. (ȃ) |italijanska reka| timávski -a -o (ȃ)
  3. Tímorsko mórje -ega -a s, zem. i. (ı̑ ọ̑) |morje med Timorjem in Avstralijo|
  4. Tintorétto -a [eto] m, oseb. i. (ẹ̑) |italijanski slikar|
  5. Tirólska -e ž, zem. i. (ọ̑) |avstrijska zvezna dežela; italijanska pokrajina|: v ~i na Tirolskem tirólski -a -o (ọ̑) Tirólec -lca m s -em preb. i. (ọ̑) Tirólka -e ž, preb. i. (ọ̑) Tirólčev -a -o (ọ̑)
  6. tísočkrat kratn. prisl. (ı̑) ~ tisoč je milijon; ~ daljši; poud.: Tudi če jim ~ ukaže, ne ubogajo |velikokrat|; To zadevo so pretehtali tisoč in ~ |neštetokrat|
  7. Tívoli 2 -ja m s -em zem. i. (ı̑) |italijansko mesto|: v ~u tívolijski -a -o (ı̑) Tívolijčan -a m, preb. i. (ı̑) Tívolijčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  8. Tízian -a [ticijan] m, oseb. i. (ı̑) |italijanski slikar|
  9. Tl -- [teél] m, simb. (ȅ) kem. talij
  10. Tm -- [teém] m, simb. (ȅ) kem. tulij
  11. Togliátti -ja [toljati] m s -em oseb. i. (ȃ) |italijanski politik| Togliáttijev -a -o (ȃ)
  12. Tomáž Akvínski -a -ega m, prva enota s -em oseb. i. (ȃ ı̑) |italijanski filozof in teolog|
  13. Tomízza -e in Tomízza -a [ica] m, druga oblika s -em oseb. i. (ı̑; ı̑) |italijanski pisatelj| Tomíčev -a -o tudi Tomízzev -a -o [-čev-] (ı̑; ı̑), ●Tomízzin -a -o [-čin] (ı̑)
  14. Toríno -a m, zem. i. (ı̑) |italijansko mesto|: v ~u torínski -a -o (ı̑) Torínčan -a m, preb. i. (ı̑) Torínčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  15. tornádo -a m (ȃ) |lijakast viharni vrtinec|
  16. Torricélli -ja [toričeli] m s -em oseb. i. (ẹ̑) |italijanski naravoslovec| Torricéllijev -a -o (ẹ̑)
  17. Toscaníni -ja [sk] m s -em oseb. i. (ı̑) |italijanski dirigent| Toscanínijev -a -o (ı̑)
  18. Toskána -e ž, zem. i. (ȃ) |italijanska pokrajina|: v ~i toskánski -a -o (ȃ) Toskánec -nca m s -em preb. i. (ȃ) Toskánka -e ž, preb. i. (ȃ) Toskánčev -a -o (ȃ)
  19. Trbíž -a m s -em zem. i. (ı̑) |mesto v severni Italiji|: v ~u trbíški -a -o (ı̑) Trbížan -a m, preb. i. (ı̑) Trbížanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  20. Trénta -e ž, zem. i. (ẹ̑) |dolina v Julijskih Alpah|: v ~i tréntarski -a -o (ẹ̑) Tréntar -ja m s -em preb. i. (ẹ̑) Tréntarka -e ž, preb. i. (ẹ̑) Tréntarjev -a -o (ẹ̑)
  21. Trénto -a m, zem. i. (ẹ́) |italijansko mesto|: v ~u tréntski -a -o (ẹ̑) Tréntčan -a m, preb. i. (ẹ̑) Tréntčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
  22. Tríglav 1 -a m, zem. i. (ı̑) |gora v Julijskih Alpah|: na ~u tríglavski -a -o (ı̑)
  23. Trípoli -ja m s -em zem. i. (ı̑) |libanonsko pristanišče|: v ~u trípolijski -a -o (ı̑) Trípolijec -jca m s -em preb. i. (ı̑) Trípolijka -e ž, preb. i. (ı̑) Trípolijčev -a -o (ı̑)
  24. trómbusen -sna -o (ọ̑) zdrav. trómbusni -a -o (ọ̑) ~a embolija
  25. trómêja -e ž (ọ̑é) slovensko-italijansko-avstrijska ~
  26. Tŕst -a m, zem. i. (ȓ ŕ) |mesto v severni Italiji|: v ~u tržáški -a -o (á) ~i Slovenci Tržáčan -a m, preb. i. (á) Tržáčanka -e ž, preb. i. (á)
  27. Tržìč 2 -íča in Tržíč -a m, zem. i. (ı̏ í; ı̑) |mesto v severni Italiji|: v ~u tržíški -a -o (ı̑) ~a ladjedelnica Tržíčan -a m, preb. i. (ı̑) Tržíčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  28. Uccéllo -a [učelo] m, oseb. i. (ẹ̑) |italijanski slikar|
  29. Úlan Bátor ~ -ja m, druga enota z -em zem. i. (ȗ ȃ) |glavno mesto Mongolije|: v ~ ~u ulanbátorski -a -o (ȃ) Ulanbátorčan -a m, preb. i. (ȃ) Ulanbátorčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
  30. ulíti ulíjem dov., nam. ulít/ulìt; ulítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ zvon; ~ v bron ulíti se ulíjem se (í) Voda se je ulila čez jez; poud. Ljudje so se ulili na cesto |množično prišli|; brezos. Nenadoma se je ulilo |začelo močno deževati|
  31. ulívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; ulívanje (í) kaj ~ kipe; ~ v bron ulívati se -am se (í) Voda se ~a po pobočju |lije|; brezos. Ves dan se je ulivalo |močno deževalo|
  32. Úmbrija -e ž, zem. i. (ú) |italijanska pokrajina|: v ~i úmbrijski -a -o (ú) Úmbrijec -jca m z -em preb. i. (ú) Úmbrijka -e ž, preb. i. (ú) Úmbrijčev -a -o (ú)
  33. urbanizácija -e ž, pojm. (á) ~ naselij
  34. ustáviti -im dov. ustávljen -a; ustávljenje (á ȃ) koga/kaj ~ avto; ~ govornika; ~ krvavitev; ustaviti komu kaj ~ ranjencu kri; ustaviti komu ~ avtostoparju ustáviti se -im se (á ȃ) ~ ~ sredi ceste; ~ ~ pri prijatelju; Delo se je ustavilo; Ura se je ustavila; ustaviti se ob kom/čem Razprava se je ustavila tudi ob tem vprašanju |je zajela tudi to vprašanje|; ustaviti se pri kom/čem ~ ~ z mislijo pri očetu |spomniti se nanj|; ~ ~ ~ bistvenih vprašanjih |obravnavati jih|; ustaviti se komu/čemu poud. Meso se mu je ustavilo |ne more ga več jesti|; star. ~ ~ predlogu upreti se
  35. Vélika Británija -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ á) |Anglija, Wales in Škotska| velikobritánski -a -o (ȃ) Velikobritánec -nca m z -em preb. i. (ȃ) Velikobritánka -e ž, preb. i. (ȃ) Velikobritánčev -a -o (ȃ)
  36. velíko 4 povdk. (í) Dva milijona, to res ni bilo ~
  37. Vélo pólje -ega -a s, zem. i. (ẹ́ ọ̑) |kraško polje v Julijskih Alpah|: na ~em ~u
  38. Venét -a m, preb. i. (ẹ̑) |pripadnik evropskih prazgodovinskih ljudstev; prebivalec italijanske pokrajine| Venétinja -e ž, preb. i. (ẹ̑) Venéti -ov m mn., preb. i. (ẹ̑) |ljudstvo| venétski -a -o (ẹ̑)
  39. Vêrdi -ja m z -em oseb. i. (ȇ) |italijanski skladatelj| Vêrdijev -a -o (ȇ)
  40. veríst -a m, člov. (ı̑) italijanski pisatelji ~i verístka -e ž, člov. (ı̑)
  41. Veróna 2 -e ž, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~i verónski -a -o (ọ̑) Verónčan -a m, preb. i. (ọ̑) Verónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  42. Veronése -ja [ze] m z -em oseb. i. (ẹ̑) |italijanski slikar| Veronésejev -a -o (ẹ̑)
  43. Verrócchio -a [verokijo] m z -em oseb. i. (ọ̑) |italijanski slikar| Verrócchiev -a -o (ọ̑)
  44. verzét -a m (ẹ̑) neobč. vrstica (v Bibliji, Koranu)
  45. vesél -a -o [-u̯]; -êjši -a -e (ẹ̑; ȇ) ~i ljudje; ~ otrok; poud.: ~ metuljček |lahkotno se premikajoč, živahen|; plašč ~e barve |svetel, živopisan|; ~o junijsko sonce |svetlo, bleščeče|; biti zelo ~; omilj. ponoči biti malo preveč ~ |hrupen|; ~ prepevati; vesel koga/česa biti ~ darila, gostov; biti ~, da nisi sam veséli -a -o (ẹ̑) poud.: pripravljati se za ~ dan |za poroko, svatbo|; čestitati za ~ dogodek |za rojstvo otroka|; vznes. ~o oznanilo |evangelij| veséli -ega m, člov. (ẹ̑) družba ~ih veséla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) knj. pog.: povedati kako ~o šalo; zapeti eno ~o veselo pesem veselóst -i tudi vesélost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ̑)
  46. vesêlje 1 -a s, pojm. (é) prepustiti se ~u; pripraviti komu ~ |razveseliti ga|; imeti ~ do vrta, za vrt, z vrtom; čutiti ~ ob njegovem prihodu; veselje nad kom/čim pokazati ~ ~ darilom; slikati iz ~a; jokati od ~a; živeti v sreči in ~u; z ~em brati; Z ~em vas/Vas pozdravljamo; Boste prišli? -Z ~em |prav rad|; poud. To je bilo ~, ko so se srečali |veselo|; Zdravi so, da je ~ |zelo|; Plava, pleše, da je ~ |zelo dobro|
  47. Vespúcci -ja [či] m z -em oseb. i. (ȗ) |italijanski pomorščak| Vespúccijev -a -o (ȗ)
  48. Vezúv -a m, zem. i. (ȗ) |italijanski vulkan| vezúvski -a -o (ȗ)
  49. Vídem 4 -dma m, zem. i. (í; í) |mesto v severni Italiji| vídemski -a -o [də] (í) Vídemčan -a [də] m, preb. i. (í) Vídemčanka -e [də] ž, preb. i. (í)
  50. Víden -dna m, zem. i. (í) pokr. Videm (v Italiji)

   260 310 360 410 460 510 560 610 660 710 


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA