Slovenski pravopis 2001

lij (685-734)

  1. stotisočér -a -o vrst. ločil. količ. štev. (ẹ̑) poud. Tega se veselijo ~i otroci |številni|
  2. Stradivári -ja m s -em oseb. i. (ȃ) |italijanski izdelovalec violin| Stradivárijev -a -o (ȃ)
  3. Strómboli -ja m s -em zem. i. (ọ̑) |italijanski otok|: na ~u strómbolijski -a -o (ọ̑) Strómbolijec -jca m s -em preb. i. (ọ̑) Strómbolijka -e ž, preb. i. (ọ̑) Strómbolijčev -a -o (ọ̑)
  4. Svéti Bernárd -ega -a m, zem. i. (ẹ́ ȃ) |prelaz med Švico in Italijo| svetobernárdski -a -o (ȃ)
  5. svetíšče -a s (í) antično ~; ~ boga Mitre; vznes. Talijino ~ |gledališče|
  6. ščávo -a m (ȃ) slabš. |italijansko poimenovanje Slovenca|
  7. šêsti -a -o vrstil. štev. (é) ~ dan v tednu; ~ega junija ‹6.›; ~ del celote šestina; sedeti v ~i vrsti; priti ob ~i uri |ob 6. uri; ob 6 h; ob 6.00; ob 18. uri; ob 18 h; ob 18.00|; potres ~e stopnje; publ. ~a celina |Avstralija|; jezikosl. ~ sklon |orodnik| šêsti -ega m, člov. (é) Šele ~emu je uspelo; nečlov. končati do 21. ~ega ‹6.› |do 21. junija| šêsta -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Izbrali so ~o od desetih; nečlov. hoditi v ~o |v šesti razred nekdanje osemletne gimnazije|; prihajati pred ~o |pred 6. uro; pred 18. uro| v šêsto zapored. prisl. zv. (é) ~ ~ je le naredil vozniški izpit šestič
  8. škíliti -im nedov. -èč -éča; škíljenje (í ı̑) ~ na eno oko, na obe očesi; poud. ~ k vratom |skrivoma gledati|; poud. škiliti na koga/kaj Že dolgo ~ijo ~ naš gozd |si ga želijo prilastiti|; poud. škiliti za kom/čim Začel je ~ ~ dekleti |zanimati se za dekleta|
  9. škóda 1 -e ž, pojm. (ọ́) oceniti, poravnati ~o; gospodarska, politična ~; poudarjati obliko ●na ~o vsebine v škodo; zmotiti se v svojo ~o; biti na ~i → biti oškodovan; ~e je za več milijonov tolarjev
  10. škórenj -rnja m s -em (ọ̑) usnjeni ~i; obuti ~e; mavčni ~; publ. italijanski ~ Apeninski polotok; poud. Ljudstvo je trpelo pod tujim ~em |pod tujo vojaško oblastjo|
  11. Škrlatíca -e ž, zem. i. (í) |gora v Julijskih Alpah|: na ~i škrlatíški -a -o (ı̑)
  12. švícarsko- prvi del prir. zlož. (ı̑) švícarsko-italijánski
  13. ták 1 -a -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á) 1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin 2. navez. Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih 3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi 4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna| 5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna| 6. Ljudje so ~i in ~i |različni| 7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi| ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne boji táka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti| táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo ne tákost -i ž, pojm. (á)
  14. takísto kaz. nač. prisl. zaim. (ı̑) star.: Pomagal sem vam, zdaj pa ~ delate z menoj tako; Tudi drugi mislijo ~ kot mi prav tako, enako
  15. takó 1 kaz. nač. prisl. zaim. (ọ̑) ~ stoj; ~ navzkriž naloži polena; ~ lepa kot Marija; ~ kot še nikoli; ~ kakor on mislijo tudi vsi drugi; Vede se ~ kakor kaka princesa; Delali boste ~, kakor jaz hočem
  16. Támar -ja m s -em zem. i. (ȃ) |dolina v Julijskih Alpah| támarski -a -o (ȃ)
  17. Tarént -a m, zem. i. (ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~u taréntski -a -o (ẹ̑) Taréntčan -a m, preb. i. (ẹ̑) Taréntčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
  18. Tartíni -ja m s -em oseb. i. (ı̑) |italijanski skladatelj in violinist| Tartínijev -a -o (ı̑)
  19. Tásso -a [taso] m, oseb. i. (ȃ) |italijanski pesnik|
  20. tenénte -ja m s -em člov. (ẹ̑) |italijanski poročnik| tenéntejev -a -o (ẹ̑)
  21. Tíbera -e ž, zem. i. (ı̑) |italijanska reka| tibêrski -a -o (ȇ)
  22. Tíčarica -e ž, zem. i. (ı̑) |gora v Julijskih Alpah|: na ~i
  23. Tiépolo -a [tje] m, oseb. i. (ẹ́) |italijanski slikar|
  24. tígrast -a -o (í) ~ maček tígrasti -a -o (í) vrtn. ~a lilija
  25. Tíhi oceán -ega -a m, zem. i. (í ȃ) |ocean med Ameriko, Azijo in Avstralijo| tihooceánski -a -o (ȃ)
  26. Tilmènt -énta m, zem. i. (ȅ ẹ́) |italijanska reka| tilméntski -a -o (ẹ́; ẹ̑)
  27. Timáva -e ž, zem. i. (ȃ) |italijanska reka| timávski -a -o (ȃ)
  28. Tímorsko mórje -ega -a s, zem. i. (ı̑ ọ̑) |morje med Timorjem in Avstralijo|
  29. Tintorétto -a [eto] m, oseb. i. (ẹ̑) |italijanski slikar|
  30. Tirólska -e ž, zem. i. (ọ̑) |avstrijska zvezna dežela; italijanska pokrajina|: v ~i na Tirolskem tirólski -a -o (ọ̑) Tirólec -lca m s -em preb. i. (ọ̑) Tirólka -e ž, preb. i. (ọ̑) Tirólčev -a -o (ọ̑)
  31. tísočkrat kratn. prisl. (ı̑) ~ tisoč je milijon; ~ daljši; poud.: Tudi če jim ~ ukaže, ne ubogajo |velikokrat|; To zadevo so pretehtali tisoč in ~ |neštetokrat|
  32. Tívoli 2 -ja m s -em zem. i. (ı̑) |italijansko mesto|: v ~u tívolijski -a -o (ı̑) Tívolijčan -a m, preb. i. (ı̑) Tívolijčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  33. Tízian -a [ticijan] m, oseb. i. (ı̑) |italijanski slikar|
  34. Tl -- [teél] m, simb. (ȅ) kem. talij
  35. Tm -- [teém] m, simb. (ȅ) kem. tulij
  36. Togliátti -ja [toljati] m s -em oseb. i. (ȃ) |italijanski politik| Togliáttijev -a -o (ȃ)
  37. Tomáž Akvínski -a -ega m, prva enota s -em oseb. i. (ȃ ı̑) |italijanski filozof in teolog|
  38. Tomízza -e in Tomízza -a [ica] m, druga oblika s -em oseb. i. (ı̑; ı̑) |italijanski pisatelj| Tomíčev -a -o tudi Tomízzev -a -o [-čev-] (ı̑; ı̑), ●Tomízzin -a -o [-čin] (ı̑)
  39. Toríno -a m, zem. i. (ı̑) |italijansko mesto|: v ~u torínski -a -o (ı̑) Torínčan -a m, preb. i. (ı̑) Torínčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  40. tornádo -a m (ȃ) |lijakast viharni vrtinec|
  41. Torricélli -ja [toričeli] m s -em oseb. i. (ẹ̑) |italijanski naravoslovec| Torricéllijev -a -o (ẹ̑)
  42. Toscaníni -ja [sk] m s -em oseb. i. (ı̑) |italijanski dirigent| Toscanínijev -a -o (ı̑)
  43. Toskána -e ž, zem. i. (ȃ) |italijanska pokrajina|: v ~i toskánski -a -o (ȃ) Toskánec -nca m s -em preb. i. (ȃ) Toskánka -e ž, preb. i. (ȃ) Toskánčev -a -o (ȃ)
  44. Trbíž -a m s -em zem. i. (ı̑) |mesto v severni Italiji|: v ~u trbíški -a -o (ı̑) Trbížan -a m, preb. i. (ı̑) Trbížanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  45. Trénta -e ž, zem. i. (ẹ̑) |dolina v Julijskih Alpah|: v ~i tréntarski -a -o (ẹ̑) Tréntar -ja m s -em preb. i. (ẹ̑) Tréntarka -e ž, preb. i. (ẹ̑) Tréntarjev -a -o (ẹ̑)
  46. Trénto -a m, zem. i. (ẹ́) |italijansko mesto|: v ~u tréntski -a -o (ẹ̑) Tréntčan -a m, preb. i. (ẹ̑) Tréntčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
  47. Tríglav 1 -a m, zem. i. (ı̑) |gora v Julijskih Alpah|: na ~u tríglavski -a -o (ı̑)
  48. Trípoli -ja m s -em zem. i. (ı̑) |libanonsko pristanišče|: v ~u trípolijski -a -o (ı̑) Trípolijec -jca m s -em preb. i. (ı̑) Trípolijka -e ž, preb. i. (ı̑) Trípolijčev -a -o (ı̑)
  49. trómbusen -sna -o (ọ̑) zdrav. trómbusni -a -o (ọ̑) ~a embolija
  50. trómêja -e ž (ọ̑é) slovensko-italijansko-avstrijska ~

   285 335 385 435 485 535 585 635 685 735  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA