lij (651-700)

651. Róbba -e in Róbba -a [roba] m, oseb. i. (ọ̑; ọ̑) |italijanski baročni kipar, delujoč v Ljubljani| Róbbov -a -o (ọ̑), ^●Robbin -a -o (ọ̑)
652. róg -a tudi róg -á m, druga oblika dalje rôgu in -u -- rôgu in -u; róga tudi -ôva -ôv, tož. tudi -á, mest. tudi -éh; -ôvi -ôv, tož. tudi -é, mest. tudi -éh, or. tudi rogmí (ọ̑; ọ̑ ȃ) trobiti na, v ~; V orkestru so se oglasili ~ovi; angleški ~; gamsov ~; ~ova polmeseca; ~ za smodnik; publ. Afriški ~ Somalija in del Etiopije; poud.: ugnati koga v kozji ~ |premagati koga, biti boljši od koga|; zgrabiti bika za ~e |odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela|; himalajski ~ovi |koničasti vrhovi|; snov. ~ kopita roževina
653. Rokávski prelív -ega -a m, zem. i. (á ı̑; ȃ ı̑) |preliv med Anglijo in evropsko celino|: v ~em ~u
654. Rossíni -ja [osi] m z -em oseb. i. (ı̑) |italijanski skladatelj| Rossínijev -a -o (ı̑)
655. Rúbikon -óna m, zem. i. (ȗ ọ̑) zgod. |mejna reka med Italijo in Cisalpinsko Galijo|
656. Rúpnikova linija -e -e ž, stvar. i. (ȗ í) zgod. |vojaške utrdbe proti Italiji|
657. Rustavéli -ja m z -em oseb. i. (ẹ̑) |gruzinski pesnik| Rustavélijev -a -o (ẹ̑)
658. Sabínec -nca m s -em preb. i. (ı̑) |pripadnik antičnega plemena v srednji Italiji| Sabínka -e ž, preb. i. (ı̑) Sabínci -ev m mn., preb. i. (ı̑) |pleme| sabínski -a -o (ı̑) Sabínčev -a -o (ı̑)
659. Salêrno -a m, zem. i. (ȇ) |italijansko mesto|: v ~u salêrnski -a -o (ȇ) Salêrnčan -a m, preb. i. (ȇ) Salêrnčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
660. Sán Rémo ~ -a m, zem. i. (ȃ ẹ́) |italijansko mesto|: v ~ ~u sanrémski -a -o (ẹ̑) Sanrémčan -a m, preb. i. (ẹ̑) Sanrémčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
661. Sardínija -e ž, zem. i. (í) |italijanski otok|: na ~i sardínski -a -o (ı̑) Sardínec -nca m s -em preb. i. (ı̑) Sardínka -e ž, preb. i. (ı̑) Sardínčev -a -o (ı̑)
662. Savonaróla -e in Savonaróla -a m, oseb. i. (ọ̑; ọ̑) |italijanski dominikanec| Savonarólov -a -o (ọ̑), ^●Savonarólin -a -o (ọ̑)
663. Scarlátti -ja [skarlati] m s -em oseb. i. (ȃ) |italijanski skladatelj| Scarláttijev -a -o (ȃ) ~e opere
664. Scópoli -ja [sk] m s -em oseb. i. (ọ̑) |italijanski naravoslovec, rudniški zdravnik v Idriji| Scópolijev -a -o (ọ̑)
665. sêdmi -a -o vrstil. štev. (é) Domov je odšel ~ dan po operaciji; ~ september ‹7.›; okrožnica z dne ~ega maja; ob ~i uri |ob 7. uri; ob 7 h; ob 7.00; ob 19. uri; ob 19 ^h; ob 19.00|; ~ del celote sedmina; poud. biti v ~ih nebesih |zelo srečen|; publ.: predstavniki ~e sile novinarji, poročevalci; ~a umetnost filmska umetnost, film sêdmi -ega m (é) oditi na dopust do 31. ~ega ‹7.› |do 31. julija| sêdma -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Izbrali so ~o od desetih; nečlov. oditi že pred ~o |pred 7. uro; pred 19. uro| v sêdmo zapored. prisl. zv. (é) poskusiti ~ ~ sedmič
666. Séver ² -a m, zem. i. (ẹ́) publ. |severni del večje zemljepisne enote|: italijanski ~
667. Séverni teritórij -ega -a m, druga enota s -em zem. i. (ẹ́ ọ́) |srednja in severna Avstralija|: v ~em ~u severnoteritórijski -a -o (ọ́) Severnoteritórijec -jca m s -em preb. i. (ọ́) Severnoteritórijka -e ž, preb. i. (ọ́) Severnoteritórijčev -a -o (ọ́)
668. Sicílski prelív -ega -a m, zem. i. (ı̑ í) |preliv med Sicilijo in Tunizijo|
669. Siéna -e [ije] ž, zem. i. (ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~i siénski -a -o (ẹ̑) Siénčan -a m, preb. i. (ẹ̑) Siénčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
670. Silóne -ja m s -em oseb. i. (ọ̑) |italijanski pisatelj| Silónejev -a -o (ọ̑)
671. Simplón -a m, zem. i. (ọ̑) |prelaz na meji med Švico in Italijo| simplónski -a -o (ọ̑)
672. sinjór -ja m s -em člov. (ọ̑) |gospod v italijanskem okolju|: ~ Rossi sinjóra -e ž, člov. (ọ̑) |gospa v italijanskem okolju|: ~ Carla sinjórjev -a -o (ọ̑)
673. sinóptičen -čna -o (ọ́) sinóptični -a -o (ọ́) ver. ~i evangeliji |prvi trije evangeliji|; vremen. ~a karta; ~o besedilo
674. Siracúsa -e [kuza] ž, zem. i. (ȗ) |italijansko mesto|: v ~i siracúški -a -o (ȗ) Siracúžan -a m, preb. i. (ȗ) Siracúžanka -e ž, preb. i. (ȗ)
675. Sirakúze -úz ž mn., zem. i. (ȗ) |antična grška naselbina na Siciliji|: v ~ah sirakúški -a -o (ȗ) Sirakúžan -a m, preb. i. (ȗ) Sirakúžanka -e ž, preb. i. (ȗ)
676. skúpaj prisl. (ȗ) 1. nač. dati ~ različne snovi; stati tesno ~; knj. pog. zbrati (se) ~ zbrati (se); živeti ~; neknj. pog.: držati ~ se razumeti, med seboj podpirati; priti ~ srečati se; priti ~ glede plačila se sporazumeti; spraviti ~ denar zbrati, privarčevati; spraviti ~ narediti, opraviti; pasti, zlesti ~ omedleti 2. čas. ~ s sejmom je bila tudi modna revija 3. mer. V gradivu je ~ šest milijonov listkov |skupno|; Vse ~ stane deset tisoč tolarjev; Dober dan vsem ~
677. skvadrízem -zma m, pojm. (í) zgod. ~ v Italiji
678. Slovénski raziskoválni inštitút -ega -ega -a m, stvar. i. (ẹ́ ȃ ȗ) |slovenska ustanova v Italiji|
679. slovénsko- prvi del prir. zlož. (ẹ́) slovénsko-italijánski, slovénsko-némški
680. snòp snôpa m (ȍ ó) ~i na strnišču; ~ šibja; ~ žita; redk. ~ pisem sveženj; poud.: ~i isker |velika količina|; Mesečina lije v ~ih |v pramenih|; pokr. butara (za cvetno nedeljo)
681. snôpoma nač. prisl. (ó/ȏ) neobč. Mesečina ~ lije skozi okna v snopih
682. sòživéti -ím nedov.; drugo gl. živeti (ȍẹ́ ȍí) Na milijone bitij ~i
683. spogledováti se -újem se nedov. -ujóč se, -ováje se; -àl se -ála se, -àt se; spogledovánje; (-àt se) (á ȗ) z/s kom ~ ~ z dekleti; poud. ~ ~ z mislijo na uspeh |misliti na uspeh|
684. srpàn -ána tudi sŕpan -ána m (ȁ á; ŕ á; ȓ á) star.: mali ~ julij; véliki ~ avgust
685. stotisočér -a -o vrst. ločil. količ. štev. (ẹ̑) poud. Tega se veselijo ~i otroci |številni|
686. Stradivári -ja m s -em oseb. i. (ȃ) |italijanski izdelovalec violin| Stradivárijev -a -o (ȃ)
687. Strómboli -ja m s -em zem. i. (ọ̑) |italijanski otok|: na ~u strómbolijski -a -o (ọ̑) Strómbolijec -jca m s -em preb. i. (ọ̑) Strómbolijka -e ž, preb. i. (ọ̑) Strómbolijčev -a -o (ọ̑)
688. Svéti Bernárd -ega -a m, zem. i. (ẹ́ ȃ) |prelaz med Švico in Italijo| svetobernárdski -a -o (ȃ)
689. svetíšče -a s (í) antično ~; ~ boga Mitre; vznes. Talijino ~ |gledališče|
690. ščávo -a m (ȃ) slabš. |italijansko poimenovanje Slovenca|
691. šêsti -a -o vrstil. štev. (é) ~ dan v tednu; ~ega junija ‹6.›; ~ del celote šestina; sedeti v ~i vrsti; priti ob ~i uri |ob 6. uri; ob 6 h; ob 6.00; ob 18. uri; ob 18 ^h; ob 18.00|; potres ~e stopnje; publ. ~a celina |Avstralija|; jezikosl. ~ sklon |orodnik| šêsti -ega m, člov. (é) Šele ~emu je uspelo; nečlov. končati do 21. ~ega ‹6.› |do 21. junija| šêsta -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Izbrali so ~o od desetih; nečlov. hoditi v ~o |v šesti razred nekdanje osemletne gimnazije|; prihajati pred ~o |pred 6. uro; pred 18. uro| v šêsto zapored. prisl. zv. (é) ~ ~ je le naredil vozniški izpit šestič
692. škíliti -im nedov. -èč -éča; škíljenje (í ı̑) ~ na eno oko, na obe očesi; poud. ~ k vratom |skrivoma gledati|; poud. škiliti na koga/kaj Že dolgo ~ijo ~ naš gozd |si ga želijo prilastiti|; poud. škiliti za kom/čim Začel je ~ ~ dekleti |zanimati se za dekleta|
693. škóda ¹ -e ž, pojm. (ọ́) oceniti, poravnati ~o; gospodarska, politična ~; poudarjati obliko ^●na ~o vsebine v škodo; zmotiti se v svojo ~o; biti na ~i ^→ biti oškodovan; ~e je za več milijonov tolarjev
694. škórenj -rnja m s -em (ọ̑) usnjeni ~i; obuti ~e; mavčni ~; publ. italijanski ~ Apeninski polotok; poud. Ljudstvo je trpelo pod tujim ~em |pod tujo vojaško oblastjo|
695. Škrlatíca -e ž, zem. i. (í) |gora v Julijskih Alpah|: na ~i škrlatíški -a -o (ı̑)
696. švícarsko- prvi del prir. zlož. (ı̑) švícarsko-italijánski
697. ták ¹ -a -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á) 1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin 2. navez. Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih 3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi 4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna| 5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna| 6. Ljudje so ~i in ~i |različni| 7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi| ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne boji táka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti| táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo ne tákost -i ž, pojm. (á)
698. takísto kaz. nač. prisl. zaim. (ı̑) star.: Pomagal sem vam, zdaj pa ~ delate z menoj tako; Tudi drugi mislijo ~ kot mi prav tako, enako
699. takó ¹ kaz. nač. prisl. zaim. (ọ̑) ~ stoj; ~ navzkriž naloži polena; ~ lepa kot Marija; ~ kot še nikoli; ~ kakor on mislijo tudi vsi drugi; Vede se ~ kakor kaka princesa; Delali boste ~, kakor jaz hočem
700. Támar -ja m s -em zem. i. (ȃ) |dolina v Julijskih Alpah| támarski -a -o (ȃ)

   251 301 351 401 451 501 551 601 651 701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani