Slovenski pravopis 2001

lij (635-684)

  1. Raffaéllo -a [rafaelo] m, oseb. i. (ẹ̑) |italijanski slikar|
  2. RÁI RÁI-ja tudi RÁI -- [raj] m, prva oblika z -em (ȃ; ȃ) |italijanska radiotelevizija|
  3. Rapállo -a [alo] m, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~u rapálski -a -o (ȃ) Rapállčan -a m, preb. i. (ȃ) Rapállčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
  4. Rapálska pogódba -e -e ž, stvar. i. (ȃ ọ̑) zgod. |sporazum med Italijo in kraljevino SHS|
  5. Ravéna -e ž, zem. i. (ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~i ravénski -a -o (ẹ̑) Ravénčan -a m, preb. i. (ẹ̑) Ravénčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
  6. razbíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razbíjanje (í) kaj ~ skalo; slabš. ~ enotnost |povzročati neenotnost|; razbijati ob kaj Konji ~ajo ~ tla; razbijati po čem ~ ~ vratih; poud. Srce ji ~a |močno bije|; brezos. V glavi mi ~a razbíjati se -am se (í) Skale se kotalijo in ~ajo
  7. razdólje -a s, rod. mn. tudi razdólij (ọ̑) zem.
  8. razlíti -líjem dov., nam. razlít/razlìt; razlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ kavo po mizi; neobč. Sonce je razlilo svoje žarke po dolini je obsijalo dolino razlíti se -líjem se (í) Reka se je razlila čez bregove; poud. Množica se je razlila po ulicah |razširila|
  9. Rázor -ja m z -em zem. i. (á) |gora v Julijskih Alpah|
  10. rêči rêčem dov., 3. os. mn. tudi rekó, rêci -íte, rekóč; rékel rêkla, rèč/rêč, rečèn -êna, star. rékši; (rèč/rêč) (é) kaj ~ besedo; poud. Včeraj sta si rekla da |sta se poročila|; knj. pog.: Počakaj, bova katero rekla se pogovorila; Težko ~e r izgovori; nevtr. Ponovite, kar ste rekli; Saj ste vi to ●rekla rekli; reči komu/čemu kaj ~ profesorju kaj žaljivega; ~ sošolcu lažnivec; neobč. Rekel mu je sesti ukazal, velel; poud.: Avtomobilu ni kaj ~i |je dober|; K temu nimam kaj ~ |pripomniti|; ~em vam, dobro premislite |izraža opozorilo, svarilo|; reči komu/čemu kaj o kom/čem O tem ti ne morem ~ nič dobrega |povedati|; knj. pog. reči komu za kaj ~ očetu za denar prositi ga, vprašati ga; knj. pog.: Rekel sem, torej bom dal obljubil; ~ nazaj odgovoriti; otr. Kako ~e krava |se oglaša|; poud.: Pa reci, če ni lepa |Res je lepa|; Podjetij je reci in piši petindvajset |poudarja trditev|; v pogojniku, poud.: Rekel bi, da to ni res |menim|; Dobre volje je. -Ne bi rekel; v velelniku za 1. os. mn. in dv., poud.: Recimo, da mi posodiš pet milijonov |predpostavimo|; No, reciva, da imaš prav |predpostaviva|; Saj mi je dobro, nič ne ~em, ampak naveličan sem |res mi je dobro|; brezos. Spet je reklo: bum, bum |se je oglasilo| rêči se rêče se (é) komu/čemu Gostilni se je reklo Pri grozdu; Po domače se ~e pri Stoparjevih; poud.: On že ve, kaj se ~e lakota |je|; To je fant, da se ~e |je pravi fant|
  11. Réggio nell'Emília -a ~ ~ [redžo nel emilija] m, zem. i. (ẹ̑ ı̑) |italijansko mesto|: v ~u ~ ~ reggionellemílijski -a -o (ı̑) Reggionellemílijčan -a m, preb. i. (ı̑) Reggionellemílijčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  12. rélivozník -a tudi réli vozník ~ -a m, člov. (ẹ̑í) relijski voznik
  13. Rím -a m, zem. i. (í) |glavno mesto Italije; antična država|: v ~u rímski -a -o (í) Rimljàn -ána in Rimlján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Rimljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
  14. Rímini -ja m z -em zem. i. (ı̑) |italijansko mesto|: v ~u ríminijski -a -o (ı̑) Ríminijčan -a m, preb. i. (ı̑) Ríminijčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  15. rinasciménto -a [aši] m, pojm. (ẹ̑) um. (italijanska) renesansa
  16. risorgiménto -a [rdži] m, pojm. (ẹ̑) zgod. |italijansko združitveno gibanje|
  17. Róbba -e in Róbba -a [roba] m, oseb. i. (ọ̑; ọ̑) |italijanski baročni kipar, delujoč v Ljubljani| Róbbov -a -o (ọ̑), ●Robbin -a -o (ọ̑)
  18. róg -a tudi róg -á m, druga oblika dalje rôgu in -u -- rôgu in -u; róga tudi -ôva -ôv, tož. tudi -á, mest. tudi -éh; -ôvi -ôv, tož. tudi -é, mest. tudi -éh, or. tudi rogmí (ọ̑; ọ̑ ȃ) trobiti na, v ~; V orkestru so se oglasili ~ovi; angleški ~; gamsov ~; ~ova polmeseca; ~ za smodnik; publ. Afriški ~ Somalija in del Etiopije; poud.: ugnati koga v kozji ~ |premagati koga, biti boljši od koga|; zgrabiti bika za ~e |odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela|; himalajski ~ovi |koničasti vrhovi|; snov. ~ kopita roževina
  19. Rokávski prelív -ega -a m, zem. i. (á ı̑; ȃ ı̑) |preliv med Anglijo in evropsko celino|: v ~em ~u
  20. Rossíni -ja [osi] m z -em oseb. i. (ı̑) |italijanski skladatelj| Rossínijev -a -o (ı̑)
  21. Rúbikon -óna m, zem. i. (ȗ ọ̑) zgod. |mejna reka med Italijo in Cisalpinsko Galijo|
  22. Rúpnikova linija -e -e ž, stvar. i. (ȗ í) zgod. |vojaške utrdbe proti Italiji|
  23. Rustavéli -ja m z -em oseb. i. (ẹ̑) |gruzinski pesnik| Rustavélijev -a -o (ẹ̑)
  24. Sabínec -nca m s -em preb. i. (ı̑) |pripadnik antičnega plemena v srednji Italiji| Sabínka -e ž, preb. i. (ı̑) Sabínci -ev m mn., preb. i. (ı̑) |pleme| sabínski -a -o (ı̑) Sabínčev -a -o (ı̑)
  25. Salêrno -a m, zem. i. (ȇ) |italijansko mesto|: v ~u salêrnski -a -o (ȇ) Salêrnčan -a m, preb. i. (ȇ) Salêrnčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
  26. Sán Rémo ~ -a m, zem. i. (ȃ ẹ́) |italijansko mesto|: v ~ ~u sanrémski -a -o (ẹ̑) Sanrémčan -a m, preb. i. (ẹ̑) Sanrémčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
  27. Sardínija -e ž, zem. i. (í) |italijanski otok|: na ~i sardínski -a -o (ı̑) Sardínec -nca m s -em preb. i. (ı̑) Sardínka -e ž, preb. i. (ı̑) Sardínčev -a -o (ı̑)
  28. Savonaróla -e in Savonaróla -a m, oseb. i. (ọ̑; ọ̑) |italijanski dominikanec| Savonarólov -a -o (ọ̑), ●Savonarólin -a -o (ọ̑)
  29. Scarlátti -ja [skarlati] m s -em oseb. i. (ȃ) |italijanski skladatelj| Scarláttijev -a -o (ȃ) ~e opere
  30. Scópoli -ja [sk] m s -em oseb. i. (ọ̑) |italijanski naravoslovec, rudniški zdravnik v Idriji| Scópolijev -a -o (ọ̑)
  31. sêdmi -a -o vrstil. štev. (é) Domov je odšel ~ dan po operaciji; ~ september ‹7.›; okrožnica z dne ~ega maja; ob ~i uri |ob 7. uri; ob 7 h; ob 7.00; ob 19. uri; ob 19 h; ob 19.00|; ~ del celote sedmina; poud. biti v ~ih nebesih |zelo srečen|; publ.: predstavniki ~e sile novinarji, poročevalci; ~a umetnost filmska umetnost, film sêdmi -ega m (é) oditi na dopust do 31. ~ega ‹7.› |do 31. julija| sêdma -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Izbrali so ~o od desetih; nečlov. oditi že pred ~o |pred 7. uro; pred 19. uro| v sêdmo zapored. prisl. zv. (é) poskusiti ~ ~ sedmič
  32. Séver 2 -a m, zem. i. (ẹ́) publ. |severni del večje zemljepisne enote|: italijanski ~
  33. Séverni teritórij -ega -a m, druga enota s -em zem. i. (ẹ́ ọ́) |srednja in severna Avstralija|: v ~em ~u severnoteritórijski -a -o (ọ́) Severnoteritórijec -jca m s -em preb. i. (ọ́) Severnoteritórijka -e ž, preb. i. (ọ́) Severnoteritórijčev -a -o (ọ́)
  34. Sicílski prelív -ega -a m, zem. i. (ı̑ í) |preliv med Sicilijo in Tunizijo|
  35. Siéna -e [ije] ž, zem. i. (ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~i siénski -a -o (ẹ̑) Siénčan -a m, preb. i. (ẹ̑) Siénčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
  36. Silóne -ja m s -em oseb. i. (ọ̑) |italijanski pisatelj| Silónejev -a -o (ọ̑)
  37. Simplón -a m, zem. i. (ọ̑) |prelaz na meji med Švico in Italijo| simplónski -a -o (ọ̑)
  38. sinjór -ja m s -em člov. (ọ̑) |gospod v italijanskem okolju|: ~ Rossi sinjóra -e ž, člov. (ọ̑) |gospa v italijanskem okolju|: ~ Carla sinjórjev -a -o (ọ̑)
  39. sinóptičen -čna -o (ọ́) sinóptični -a -o (ọ́) ver. ~i evangeliji |prvi trije evangeliji|; vremen. ~a karta; ~o besedilo
  40. Siracúsa -e [kuza] ž, zem. i. (ȗ) |italijansko mesto|: v ~i siracúški -a -o (ȗ) Siracúžan -a m, preb. i. (ȗ) Siracúžanka -e ž, preb. i. (ȗ)
  41. Sirakúze -úz ž mn., zem. i. (ȗ) |antična grška naselbina na Siciliji|: v ~ah sirakúški -a -o (ȗ) Sirakúžan -a m, preb. i. (ȗ) Sirakúžanka -e ž, preb. i. (ȗ)
  42. skúpaj prisl. (ȗ) 1. nač. dati ~ različne snovi; stati tesno ~; knj. pog. zbrati (se) ~ zbrati (se); živeti ~; neknj. pog.: držati ~ se razumeti, med seboj podpirati; priti ~ srečati se; priti ~ glede plačila se sporazumeti; spraviti ~ denar zbrati, privarčevati; spraviti ~ narediti, opraviti; pasti, zlesti ~ omedleti 2. čas. ~ s sejmom je bila tudi modna revija 3. mer. V gradivu je ~ šest milijonov listkov |skupno|; Vse ~ stane deset tisoč tolarjev; Dober dan vsem ~
  43. skvadrízem -zma m, pojm. (í) zgod. ~ v Italiji
  44. Slovénski raziskoválni inštitút -ega -ega -a m, stvar. i. (ẹ́ ȃ ȗ) |slovenska ustanova v Italiji|
  45. slovénsko- prvi del prir. zlož. (ẹ́) slovénsko-italijánski, slovénsko-némški
  46. snòp snôpa m (ȍ ó) ~i na strnišču; ~ šibja; ~ žita; redk. ~ pisem sveženj; poud.: ~i isker |velika količina|; Mesečina lije v ~ih |v pramenih|; pokr. butara (za cvetno nedeljo)
  47. snôpoma nač. prisl. (ó/ȏ) neobč. Mesečina ~ lije skozi okna v snopih
  48. sòživéti -ím nedov.; drugo gl. živeti (ȍẹ́ ȍí) Na milijone bitij ~i
  49. spogledováti se -újem se nedov. -ujóč se, -ováje se; -àl se -ála se, -àt se; spogledovánje; (-àt se) (á ȗ) z/s kom ~ ~ z dekleti; poud. ~ ~ z mislijo na uspeh |misliti na uspeh|
  50. srpàn -ána tudi sŕpan -ána m (ȁ á; ŕ á; ȓ á) star.: mali ~ julij; véliki ~ avgust

   285 335 385 435 485 535 585 635 685 735  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA