lij (610-659)

610. posojílo -a s (í) več milijonov ~a; pojm. kupiti pohištvo na ~
611. postíla -e ž (ı̑) ver. |knjiga z razlagami nedeljskih in prazničnih beril, evangelijev|
612. pošév nač. prisl. (ẹ̑) star.: Dež lije ~ na okna postrani, poševno; iti ~ čez polje počez, povprek
613. pót ² -ú in pót -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om snov. (ọ̑ ȗ; ọ̑) ~ na čelu; poud.: Mrzel ~ mu lije po hrbtu |Mrazi ga|; potiti krvavi ~ |zelo trpeti|
614. potómstvo -a s, pojm. (ọ̑) raziskovati ~; skup. vpliv kemikalij na ~ na potomce
615. Predél -a m, zem. i. (ẹ̑) |prelaz v Julijskih Alpah| predélski -a -o (ẹ̑)
616. prelíti -líjem dov., nam. prelít/prelìt; prelítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ mleko iz lonca v kozico; preliti kaj v kaj poud. ~ čustva v verze |izraziti čustva v pesmi|; ~ zvonove v topove pretopiti; preliti kaj z/s čim ~ testenine z omako; neobč. preliti koga Prelil ga je mrzel pot oblil; Strah ga je prelil obšel prelíti se -líjem se (í) Voda se ~e po posodi; poud. preliti se v kaj Dan se ~e v noč |preide|
617. premnóg -a -o mnog. količ. zaim. (ọ̑) ~i ljudje so preveč zaposleni; poud. utrujen od ~ih skrbi |zelo številnih| premnóg -ega m, člov. (ọ̑) poud. ~i mislijo drugače |veliko ljudi|
618. prepájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prepájanje (á; ȃ) koga/kaj z/s čim ~ les s kemikalijami |impregnirati|; poud. ~a jo novo čustvo |prevzema| prepájati se -am se (á; ȃ) z/s čim Obleka se ~a z vodo
619. priklíti -klíjem dov. priklítje; drugo gl. kliti (í) Iz zemlje so priklile cvetlice
620. priklopíti in priklópiti -im dov. priklópi -te in -íte; priklópil -íla, priklópit, priklópljen -a; priklópljenje; (priklópit) (í/ı̑/ọ́ ọ́; í/ı̑/ọ̑ ọ̑) kaj ~ lokomotivo; priklopiti kaj na kaj ~ tovarno na plinovod priključiti; priklopiti komu/čemu kaj ~ stanovalcu električni tok priključiti; publ. ~ mestu še nekaj naselij priključiti, pripojiti; priklopiti (k/h) čemu kaj ~ (k) tovornemu vlaku dva potniška vagona priklopíti se in priklópiti se -im se (í/ı̑/ọ́/ọ̑ ọ́; í/ı̑/ọ́ í/ı̑/ọ́/ọ̑ ọ̑ ọ̑) zastar. komu/čemu priključiti se
621. prilíti -líjem dov., nam. prilít/prilìt; prilítje; drugo gl. liti (í) čemu kaj ~ čaju rum; poud. ~ pripovedi veliko svojega |dodati|
622. primanjkljáj -a m s -em pojm. (ȃ) imeti, izkazati, odpraviti ~; ~ lesa; ~ v višini milijon tolarjev
623. priríniti -em dov. prirínjen -a; prirínjenje (í ı̑) koga/kaj ~ avtomobil k mehaniku; poud.: ~ do planinske koče |počasi, s težavo priti|; Pšenica ~e iz zemlje |priklije|; ~ čez zimo |prebiti, preživeti| priríniti se -em se (í ı̑) ~ ~ skozi grmovje; poud. pririniti se do koga/česa ~ ~ ~ direktorja |postati direktor|
624. Prisójnik -a m, zem. i. (ọ̑) |gora v Julijskih Alpah|
625. prišpekulírati -am dov. -an -ana; prišpekulíranje (ı̑) kaj ~ milijonsko premoženje |s špekulacijo pridobiti|
626. pročêlje -a in pročélje -a s, rod. mn. pročêlij in pročélij tudi pročêlj in pročélj (ȇ; ẹ̑) ~ palače
627. proizvêsti -vêdem dov.; drugo gl. vêsti (é) kaj ~ več blaga za izvoz; publ.: ~ več čevljev kot lani izdelati; ~ milijon ton govejega mesa prirediti, pridelati
628. proníknjen -a -o (ı̑) poud. z/s čim biti ves ~ z mislijo na potovanje |prevzet od misli|
629. pršíti -ím nedov. pŕši -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; pršênje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) kaj z/s čim ~ rastline z vodo; poud. Burja ~i sneg |nanaša|; Dež je pršil ves dan; brezos. Iz megle ~i pršíti se -ím se (í/ı̑ í) Voda se ~i v milijone kapljic se razpršuje
630. Puccíni -ja [uči] m s -em oseb. i. (ı̑) |italijanski skladatelj| Puccínijev -a -o (ı̑)
631. Quáglio -a [kvaljo] m s -em oseb. i. (ȃ) |italijanski slikar| Quágliev -a -o (ȃ)
632. Quasímodo -a [kvazi] m, oseb. i. (ı̑) |italijanski pesnik|
633. Rábelj -blja m z -em zem. i. (á) |kraj v severni Italiji|: v ~u rábeljski -a -o [bə] (á) Rábeljčan -a [bə] m, preb. i. (á) Rábeljčanka -e [bə] ž, preb. i. (á)
634. radováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; radovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. koga Prijazne besede ga ~ujejo veselijo, osrečujejo radováti se -újem se (á ȗ) neobč. veseliti se: koga/česa ~ ~ nagrade
635. Raffaéllo -a [rafaelo] m, oseb. i. (ẹ̑) |italijanski slikar|
636. RÁI RÁI-ja tudi RÁI -- [raj] m, prva oblika z -em (ȃ; ȃ) |italijanska radiotelevizija|
637. Rapállo -a [alo] m, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~u rapálski -a -o (ȃ) Rapállčan -a m, preb. i. (ȃ) Rapállčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
638. Rapálska pogódba -e -e ž, stvar. i. (ȃ ọ̑) zgod. |sporazum med Italijo in kraljevino SHS|
639. Ravéna -e ž, zem. i. (ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~i ravénski -a -o (ẹ̑) Ravénčan -a m, preb. i. (ẹ̑) Ravénčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
640. razbíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razbíjanje (í) kaj ~ skalo; slabš. ~ enotnost |povzročati neenotnost|; razbijati ob kaj Konji ~ajo ~ tla; razbijati po čem ~ ~ vratih; poud. Srce ji ~a |močno bije|; brezos. V glavi mi ~a razbíjati se -am se (í) Skale se kotalijo in ~ajo
641. razdólje -a s, rod. mn. tudi razdólij (ọ̑) zem.
642. razlíti -líjem dov., nam. razlít/razlìt; razlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ kavo po mizi; neobč. Sonce je razlilo svoje žarke po dolini je obsijalo dolino razlíti se -líjem se (í) Reka se je razlila čez bregove; poud. Množica se je razlila po ulicah |razširila|
643. Rázor -ja m z -em zem. i. (á) |gora v Julijskih Alpah|
644. rêči rêčem dov., 3. os. mn. tudi rekó, rêci -íte, rekóč; rékel rêkla, rèč/rêč, rečèn -êna, star. rékši; (rèč/rêč) (é) kaj ~ besedo; poud. Včeraj sta si rekla da |sta se poročila|; knj. pog.: Počakaj, bova katero rekla se pogovorila; Težko ~e r izgovori; nevtr. Ponovite, kar ste rekli; Saj ste vi to ^●rekla rekli; reči komu/čemu kaj ~ profesorju kaj žaljivega; ~ sošolcu lažnivec; neobč. Rekel mu je sesti ukazal, velel; poud.: Avtomobilu ni kaj ~i |je dober|; K temu nimam kaj ~ |pripomniti|; ~em vam, dobro premislite |izraža opozorilo, svarilo|; reči komu/čemu kaj o kom/čem O tem ti ne morem ~ nič dobrega |povedati|; knj. pog. reči komu za kaj ~ očetu za denar prositi ga, vprašati ga; knj. pog.: Rekel sem, torej bom dal obljubil; ~ nazaj odgovoriti; otr. Kako ~e krava |se oglaša|; poud.: Pa reci, če ni lepa |Res je lepa|; Podjetij je reci in piši petindvajset |poudarja trditev|; v pogojniku, poud.: Rekel bi, da to ni res |menim|; Dobre volje je. -Ne bi rekel; v velelniku za 1. os. mn. in dv., poud.: Recimo, da mi posodiš pet milijonov |predpostavimo|; No, reciva, da imaš prav |predpostaviva|; Saj mi je dobro, nič ne ~em, ampak naveličan sem |res mi je dobro|; brezos. Spet je reklo: bum, bum |se je oglasilo| rêči se rêče se (é) komu/čemu Gostilni se je reklo Pri grozdu; Po domače se ~e pri Stoparjevih; poud.: On že ve, kaj se ~e lakota |je|; To je fant, da se ~e |je pravi fant|
645. Réggio nell'Emília -a ~ ~ [redžo nel emilija] m, zem. i. (ẹ̑ ı̑) |italijansko mesto|: v ~u ~ ~ reggionellemílijski -a -o (ı̑) Reggionellemílijčan -a m, preb. i. (ı̑) Reggionellemílijčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
646. rélivozník -a tudi réli vozník ~ -a m, člov. (ẹ̑í) relijski voznik
647. Rím -a m, zem. i. (í) |glavno mesto Italije; antična država|: v ~u rímski -a -o (í) Rimljàn -ána in Rimlján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Rimljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
648. Rímini -ja m z -em zem. i. (ı̑) |italijansko mesto|: v ~u ríminijski -a -o (ı̑) Ríminijčan -a m, preb. i. (ı̑) Ríminijčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
649. rinasciménto -a [aši] m, pojm. (ẹ̑) um. (italijanska) renesansa
650. risorgiménto -a [rdži] m, pojm. (ẹ̑) zgod. |italijansko združitveno gibanje|
651. Róbba -e in Róbba -a [roba] m, oseb. i. (ọ̑; ọ̑) |italijanski baročni kipar, delujoč v Ljubljani| Róbbov -a -o (ọ̑), ^●Robbin -a -o (ọ̑)
652. róg -a tudi róg -á m, druga oblika dalje rôgu in -u -- rôgu in -u; róga tudi -ôva -ôv, tož. tudi -á, mest. tudi -éh; -ôvi -ôv, tož. tudi -é, mest. tudi -éh, or. tudi rogmí (ọ̑; ọ̑ ȃ) trobiti na, v ~; V orkestru so se oglasili ~ovi; angleški ~; gamsov ~; ~ova polmeseca; ~ za smodnik; publ. Afriški ~ Somalija in del Etiopije; poud.: ugnati koga v kozji ~ |premagati koga, biti boljši od koga|; zgrabiti bika za ~e |odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela|; himalajski ~ovi |koničasti vrhovi|; snov. ~ kopita roževina
653. Rokávski prelív -ega -a m, zem. i. (á ı̑; ȃ ı̑) |preliv med Anglijo in evropsko celino|: v ~em ~u
654. Rossíni -ja [osi] m z -em oseb. i. (ı̑) |italijanski skladatelj| Rossínijev -a -o (ı̑)
655. Rúbikon -óna m, zem. i. (ȗ ọ̑) zgod. |mejna reka med Italijo in Cisalpinsko Galijo|
656. Rúpnikova linija -e -e ž, stvar. i. (ȗ í) zgod. |vojaške utrdbe proti Italiji|
657. Rustavéli -ja m z -em oseb. i. (ẹ̑) |gruzinski pesnik| Rustavélijev -a -o (ẹ̑)
658. Sabínec -nca m s -em preb. i. (ı̑) |pripadnik antičnega plemena v srednji Italiji| Sabínka -e ž, preb. i. (ı̑) Sabínci -ev m mn., preb. i. (ı̑) |pleme| sabínski -a -o (ı̑) Sabínčev -a -o (ı̑)
659. Salêrno -a m, zem. i. (ȇ) |italijansko mesto|: v ~u salêrnski -a -o (ȇ) Salêrnčan -a m, preb. i. (ȇ) Salêrnčanka -e ž, preb. i. (ȇ)

   260 310 360 410 460 510 560 610 660 710  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani