Slovenski pravopis 2001
lij (60-109)
-
Elíja -e in Elíja -a m, druga oblika z -em oseb. i. (ı̑; ı̑) |svetopisemski prerok| Elíjev -a -o (ı̑), ●Elíjin -a -o (ı̑)
-
elíjev in Elíjev -a -o (ı̑) elektr. ~ ogenj |svetlikanje na strelovodu|
-
embolíja -e ž, pojm. (ı̑) zdrav. |zamašitev žile|
-
Emílija -e ž, zem. i. (í) |italijanska pokrajina|: v ~i emílijski -a -o (í) Emílijec -jca m z -em preb. i. (í) Emílijka -e ž, preb. i. (í) Emílijčev -a -o (í)
-
Emílijan -a m, oseb. i. (ı̑) Emílijana -e ž, oseb. i. (ı̑)
-
Eólija -e ž, zem. i. (ọ́) |antična maloazijska pokrajina|: v ~i eólski -a -o (ọ̑) Eólec -lca m z -em preb. i. (ọ̑) Eólka -e ž, preb. i. (ọ̑) Eólčev -a -o (ọ̑)
-
epitélij -a m z -em (ẹ̑); gl. epitel
-
Etólija -e ž, zem. i. (ọ́) |grška pokrajina|: v ~i etólijski -a -o (ọ́) Etólijec -jca m z -em preb. i. (ọ́) Etólijka -e ž, preb. i. (ọ́) Etólijčev -a -o (ọ́)
-
evangélij -a m z -em (ẹ́) oznanjati ~; prebirati ~; poud. življenjski ~ |osnovna načela|
-
evangélijski -a -o (ẹ́) ~ nauk
-
evlalíja -e ž, pojm. (ı̑) |Škrabčev umetni jezik|
-
facélija -e ž (ẹ́) |rastlina|
-
famílija -e ž (í) mestn. družina
-
fekálije -ij ž mn. (á ȃ) blato, iztrebki
-
filatelíja -e ž, pojm. (ı̑) |zbiranje znamk|
-
..filíja drugi del podr. zlož. (ı̑) bibliofilíja, hemofilíja
-
florálije -ij ž mn. (á ȃ) |praznik na čast boginje Flore|
-
fólij -a m s -em (ọ́) biblio. |list|
-
fólija -e ž, snov. (ọ́) zaviti v ~o; števn. uporaba plastičnih folij
-
fólijski -a -o (ọ́) biblio. ~ format fólijskost -i ž, pojm. (ọ́) biblio.
-
fosílija -e ž (í) fosil
-
francósko-italijánski -a -o (ọ̑-ȃ) ~a meja
-
funerálije -ij ž mn. (áȃ) izobr. |pogrebne, žalne slovesnosti|
-
Furlaníja - Júlijska krájina -e - -e -e ž, zem. i. (ı̑ - ú á) |pokrajina v severni Italiji|: v ~i - ~i ~i
-
gálij -a m z -em snov. (á) kem.; prim. Ga
-
Gálija -e ž, zem. i. (á) zgod. |območje med Renom, Alpami in Pireneji|: v ~i gálski -a -o (ȃ) zgod. Gálec -lca m z -em preb. i. (ȃ) zgod. Gálka -e ž, preb. i. (ȃ) zgod. Gálčev -a -o (ȃ) zgod.
-
gánglij -a m z -em (á; ȃ) anat. živčni vozel
-
gánglijski -a -o (á; ȃ) anat. ~a celica
-
generálije -ij ž mn. (á ȃ) osebni podatki
-
genitálije -ij ž mn. (á ȃ) spolovila
-
Gevgélija -e ž, zem. i. (ẹ̑) |makedonsko mesto|: v ~i gevgélijski -a -o (ẹ̑) Gevgélijčan -a m, preb. i. (ẹ̑) Gevgélijčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
-
glíja -e ž, snov. (ı̑) biol. |oporno tkivo|
-
hélij -a m s -em snov. (ẹ́) kem.; prim. He
-
Hélij -a m s -em im. tudi Hélios [ijo] oseb. i. (ẹ́) |grški bog sonca| Hélijev -a -o (ẹ́)
-
hélijev -a -o (ẹ́) ~ atom
-
hemofilíja -e ž, pojm. (ı̑) zdrav. ( krvavičnost)
-
hidrokefalíja -e ž, pojm. (ı̑) zdrav. vodenoglavost
-
homílija -e ž (í) ver. |pridiga|
-
imobílije -ij ž mn. (í ı̑) nepremičnine
-
imponderabílije -ij ž mn. (í ı̑) fiz. svetloba, toplota in druge ~; neobč. Življenje je polno ~ij nepredvidljivih okoliščin, nedoločljivih vplivov
-
Itálija -e ž, zem. i. (á) |evropska država|: v ~i italijánski -a -o (ȃ) Italijàn -ána in Italiján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Italijánka -e ž, preb. i. (ȃ)
-
italijanáš -a m z -em člov. (á) slabš. |jezikovni in narodni odpadnik| italijanáška -e ž, člov. (á) slabš. italijanášev -a -o (á) slabš.
-
italijaníst -a m, člov. (ı̑) |strokovnjak za italijanistiko|; ~i drugega letnika |študenti| italijanístka -e ž, člov. (ı̑)
-
italijanístičen -čna -o (í) italijanístični -a -o (í) ~a predavanja
-
italijanístika -e ž, pojm. (í) |veda|
-
italijániti -im nedov. italijánjenje (á ȃ) |govoriti italijansko, vpetati v svoj jezik italijanske besede|
-
italijanizácija -e ž, pojm. (á) (po)italijanjenje: ~ (slovenskih) krajevnih imen in priimkov pod fašizmom
-
italijanízem -zma m (í) jezikosl. ~i v delih primorskih pisateljev
-
italijanizíran -a -o; bolj ~ (ı̑) poitalijanjen: postati ~ italijanizíranost -i ž, pojm. (ı̑) poitalijanjenost
-
italijanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; italijanizíranje (ı̑) (po)italijaniti: koga/kaj ~ obmejno prebivalstvo; ~ slikarstvo italijanizírati se -am se (ı̑) poitalijaniti se
1 10 60 110 160 210 260 310 360 410
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani