Slovenski pravopis 2001

lij (60-109)


  1. Elíja -e in Elíja -a m, druga oblika z -em oseb. i. (ı̑; ı̑) |svetopisemski prerok| Elíjev -a -o (ı̑), Elíjin -a -o (ı̑)
  2. elíjev in Elíjev -a -o (ı̑) elektr. ~ ogenj |svetlikanje na strelovodu|
  3. embolíja -e ž, pojm. (ı̑) zdrav. |zamašitev žile|
  4. Emílija -e ž, zem. i. (í) |italijanska pokrajina|: v ~i emílijski -a -o (í) Emílijec -jca m z -em preb. i. (í) Emílijka -e ž, preb. i. (í) Emílijčev -a -o (í)
  5. Emílijan -a m, oseb. i. (ı̑) Emílijana -e ž, oseb. i. (ı̑)
  6. lija -e ž, zem. i. (ọ́) |antična maloazijska pokrajina|: v ~i eólski -a -o (ọ̑) Eólec -lca m z -em preb. i. (ọ̑) Eólka -e ž, preb. i. (ọ̑) Eólčev -a -o (ọ̑)
  7. epitélij -a m z -em (ẹ̑); gl. epitel
  8. Etólija -e ž, zem. i. (ọ́) |grška pokrajina|: v ~i etólijski -a -o (ọ́) Etólijec -jca m z -em preb. i. (ọ́) Etólijka -e ž, preb. i. (ọ́) Etólijčev -a -o (ọ́)
  9. evangélij -a m z -em (ẹ́) oznanjati ~; prebirati ~; poud. življenjski ~ |osnovna načela|
  10. evangélijski -a -o (ẹ́) ~ nauk
  11. evlalíja -e ž, pojm. (ı̑) |Škrabčev umetni jezik|
  12. facélija -e ž (ẹ́) |rastlina|
  13. famílija -e ž (í) mestn. družina
  14. fekálije -ij ž mn. (á ȃ) blato, iztrebki
  15. filatelíja -e ž, pojm. (ı̑) |zbiranje znamk|
  16. ..filíja drugi del podr. zlož. (ı̑) bibliofilíja, hemofilíja
  17. florálije -ij ž mn. (á ȃ) |praznik na čast boginje Flore|
  18. lij -a m s -em (ọ́) biblio. |list|
  19. lija -e ž, snov. (ọ́) zaviti v ~o; števn. uporaba plastičnih folij
  20. lijski -a -o (ọ́) biblio. ~ format lijskost -i ž, pojm. (ọ́) biblio.
  21. fosílija -e ž (í) fosil
  22. francósko-italijánski -a -o (ọ̑-ȃ) ~a meja
  23. funerálije -ij ž mn. (áȃ) izobr. |pogrebne, žalne slovesnosti|
  24. Furlaníja - Júlijska krájina -e - -e -e ž, zem. i. (ı̑ - ú á) |pokrajina v severni Italiji|: v ~i - ~i ~i
  25. lij -a m z -em snov. (á) kem.; prim. Ga
  26. lija -e ž, zem. i. (á) zgod. |območje med Renom, Alpami in Pireneji|: v ~i gálski -a -o (ȃ) zgod. Gálec -lca m z -em preb. i. (ȃ) zgod. Gálka -e ž, preb. i. (ȃ) zgod. Gálčev -a -o (ȃ) zgod.
  27. gánglij -a m z -em (á; ȃ) anat. živčni vozel
  28. gánglijski -a -o (á; ȃ) anat. ~a celica
  29. generálije -ij ž mn. (á ȃ) osebni podatki
  30. genitálije -ij ž mn. (á ȃ) spolovila
  31. Gevgélija -e ž, zem. i. (ẹ̑) |makedonsko mesto|: v ~i gevgélijski -a -o (ẹ̑) Gevgélijčan -a m, preb. i. (ẹ̑) Gevgélijčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
  32. glíja -e ž, snov. (ı̑) biol. |oporno tkivo|
  33. lij -a m s -em snov. (ẹ́) kem.; prim. He
  34. lij -a m s -em im. tudi Hélios [ijo] oseb. i. (ẹ́) |grški bog sonca| lijev -a -o (ẹ́)
  35. lijev -a -o (ẹ́) ~ atom
  36. hemofilíja -e ž, pojm. (ı̑) zdrav. ( krvavičnost)
  37. hidrokefalíja -e ž, pojm. (ı̑) zdrav. vodenoglavost
  38. homílija -e ž (í) ver. |pridiga|
  39. imobílije -ij ž mn. (í ı̑) nepremičnine
  40. imponderabílije -ij ž mn. (í ı̑) fiz. svetloba, toplota in druge ~; neobč. Življenje je polno ~ij nepredvidljivih okoliščin, nedoločljivih vplivov
  41. Itálija -e ž, zem. i. (á) |evropska država|: v ~i italijánski -a -o (ȃ) Italijàn -ána in Italiján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Italijánka -e ž, preb. i. (ȃ)
  42. italijanáš -a m z -em člov. (á) slabš. |jezikovni in narodni odpadnik| italijanáška -e ž, člov. (á) slabš. italijanášev -a -o (á) slabš.
  43. italijaníst -a m, člov. (ı̑) |strokovnjak za italijanistiko|; ~i drugega letnika |študenti| italijanístka -e ž, člov. (ı̑)
  44. italijanístičen -čna -o (í) italijanístični -a -o (í) ~a predavanja
  45. italijanístika -e ž, pojm. (í) |veda|
  46. italijániti -im nedov. italijánjenje (á ȃ) |govoriti italijansko, vpetati v svoj jezik italijanske besede|
  47. italijanizácija -e ž, pojm. (á) (po)italijanjenje: ~ (slovenskih) krajevnih imen in priimkov pod fašizmom
  48. italijanízem -zma m (í) jezikosl. ~i v delih primorskih pisateljev
  49. italijanizíran -a -o; bolj ~ (ı̑) poitalijanjen: postati ~ italijanizíranost -i ž, pojm. (ı̑) poitalijanjenost
  50. italijanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; italijanizíranje (ı̑) (po)italijaniti: koga/kaj ~ obmejno prebivalstvo; ~ slikarstvo italijanizírati se -am se (ı̑) poitalijaniti se

   1 10 60 110 160 210 260 310 360 410  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA