lij (585-634)

585. phà razpolož. medm. (ȁ) ~, mar mi je, kaj mislijo
586. Piacénza -e [pjačenca] ž, zem. i. (ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~i piacénški -a -o (ẹ̑) Piacénčan -a m, preb. i. (ẹ̑) Piacénčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
587. Piáva -e [ija] ž, zem. i. (ȃ) |italijanska reka| piávski -a -o [ija] (ȃ)
588. Piemónt -a [ije] m, zem. i. (ọ̑) |italijanska pokrajina|: v ~u piemóntski -a -o (ọ̑) Piemóntčan -a m, preb. i. (ọ̑) Piemóntčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
589. píko.. prvi del podr. zlož. (ı̑) |bilijonti del| píkofarád, píkométer
590. Pirandéllo -a [elo] m, oseb. i. (ẹ̑) |italijanski dramatik|
591. Piranési -ja [zi] m s -em oseb. i. (ẹ̑) |italijanski grafik| Piranésijev -a -o (ẹ̑)
592. Písa -e [za] ž, zem. i. (ı̑) |italijansko mesto|: v ~i pisánski -a -o (ȃ) Pisánec -nca m s -em preb. i. (ȃ) Pisánka -e ž, preb. i. (ȃ) Pisánčev -a -o (ȃ)
593. Pistóia -e [oja] ž, zem. i. (ọ́) |italijansko mesto|: v ~i pistójski -a -o (ọ́) Pistójčan -a m, preb. i. (ọ́) Pistójčanka -e ž, preb. i. (ọ́)
594. Planíca -e ž, zem. i. (í) |dolina v Julijskih Alpah|: v ~i planíški -a -o (ı̑)
595. plemenít -a -o; -ejši -a -e (ı̑; ı̑) ~ človek; biti ~ plemeníti -a -o (ı̑) ~ rod; Julij ~ ‹pl.› Kleinmayr plemenítost -i ž, pojm. (ı̑)
596. plôha -e ž (ó) ~ se ulije; poletne ~e; poud. ~ besed |veliko|
597. plôhoma nač. prisl. (ó/ȏ) neobč. Dež lije ~ v plohah
598. podežêlje -a s, rod. mn. tudi podežêlij (ȇ) živeti na ~u
599. podgóbje -a s (ọ̑) rastl. |micelij|
600. podlíti -líjem dov., nam. podlít/podlìt; podlítje; drugo gl. liti (í) kaj z/s čim kuhar. ~ piščanca z malo vode
601. podólje -a s, rod. mn. tudi podólij (ọ̑) kraško ~
602. Pokljúka -e ž, zem. i. (ȗ) |planota v Julijskih Alpah|: na ~i pokljúški -a -o (ȗ) Pokljúkar -ja m s -em preb. i. (ȗ) Pokljúkarica -e ž, preb. i. (ȗ) Pokljúkarjev -a -o (ȗ) Pokljúkaričin -a -o (ȗ)
603. poléntar -ja m s -em člov. (ẹ̑) poud. |kdor rad je polento|; slabš. |Italijan| poléntarica -e ž, člov. (ẹ̑) poud. poléntarjev -a -o (ẹ̑) poud. poléntaričin -a -o (ẹ̑) poud.
604. poléntarski -a -o (ẹ̑) slabš. |italijanski|
605. políti -líjem dov., nam. polít/polìt; polítje; drugo gl. liti (í) koga/kaj z/s čim ~ prt s črnilom; Mrzel pot ga je polil oblil políti se -líjem se (í) z/s čim ~ ~ z vrelo vodo
606. pomêrij -a m s -em (é) neobč. ~ Julijskih Alp področje, območje
607. pomežikávati -am [mə in me] nedov. -ajóč, -áje; pomežikávanje (ȃ) pomežikovati: komu ~ sosedi; Bolijo ga oči, zato ~a
608. Pompêji -ev m mn., zem. i. (ȇ) |antično mesto v Italiji|: v ~ih pompêjski -a -o in pompejánski -a -o (ȇ; ȃ) Pompêjec -jca m s -em preb. i. (ȇ) Pompêjka -e ž, preb. i. (ȇ) Pompêjčev -a -o (ȇ)
609. Pordenóne -a m, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~u pordenónski -a -o (ọ̑) Pordenónčan -a m, preb. i. (ọ̑) Pordenónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
610. posojílo -a s (í) več milijonov ~a; pojm. kupiti pohištvo na ~
611. postíla -e ž (ı̑) ver. |knjiga z razlagami nedeljskih in prazničnih beril, evangelijev|
612. pošév nač. prisl. (ẹ̑) star.: Dež lije ~ na okna postrani, poševno; iti ~ čez polje počez, povprek
613. pót ² -ú in pót -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om snov. (ọ̑ ȗ; ọ̑) ~ na čelu; poud.: Mrzel ~ mu lije po hrbtu |Mrazi ga|; potiti krvavi ~ |zelo trpeti|
614. potómstvo -a s, pojm. (ọ̑) raziskovati ~; skup. vpliv kemikalij na ~ na potomce
615. Predél -a m, zem. i. (ẹ̑) |prelaz v Julijskih Alpah| predélski -a -o (ẹ̑)
616. prelíti -líjem dov., nam. prelít/prelìt; prelítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ mleko iz lonca v kozico; preliti kaj v kaj poud. ~ čustva v verze |izraziti čustva v pesmi|; ~ zvonove v topove pretopiti; preliti kaj z/s čim ~ testenine z omako; neobč. preliti koga Prelil ga je mrzel pot oblil; Strah ga je prelil obšel prelíti se -líjem se (í) Voda se ~e po posodi; poud. preliti se v kaj Dan se ~e v noč |preide|
617. premnóg -a -o mnog. količ. zaim. (ọ̑) ~i ljudje so preveč zaposleni; poud. utrujen od ~ih skrbi |zelo številnih| premnóg -ega m, člov. (ọ̑) poud. ~i mislijo drugače |veliko ljudi|
618. prepájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prepájanje (á; ȃ) koga/kaj z/s čim ~ les s kemikalijami |impregnirati|; poud. ~a jo novo čustvo |prevzema| prepájati se -am se (á; ȃ) z/s čim Obleka se ~a z vodo
619. priklíti -klíjem dov. priklítje; drugo gl. kliti (í) Iz zemlje so priklile cvetlice
620. priklopíti in priklópiti -im dov. priklópi -te in -íte; priklópil -íla, priklópit, priklópljen -a; priklópljenje; (priklópit) (í/ı̑/ọ́ ọ́; í/ı̑/ọ̑ ọ̑) kaj ~ lokomotivo; priklopiti kaj na kaj ~ tovarno na plinovod priključiti; priklopiti komu/čemu kaj ~ stanovalcu električni tok priključiti; publ. ~ mestu še nekaj naselij priključiti, pripojiti; priklopiti (k/h) čemu kaj ~ (k) tovornemu vlaku dva potniška vagona priklopíti se in priklópiti se -im se (í/ı̑/ọ́/ọ̑ ọ́; í/ı̑/ọ́ í/ı̑/ọ́/ọ̑ ọ̑ ọ̑) zastar. komu/čemu priključiti se
621. prilíti -líjem dov., nam. prilít/prilìt; prilítje; drugo gl. liti (í) čemu kaj ~ čaju rum; poud. ~ pripovedi veliko svojega |dodati|
622. primanjkljáj -a m s -em pojm. (ȃ) imeti, izkazati, odpraviti ~; ~ lesa; ~ v višini milijon tolarjev
623. priríniti -em dov. prirínjen -a; prirínjenje (í ı̑) koga/kaj ~ avtomobil k mehaniku; poud.: ~ do planinske koče |počasi, s težavo priti|; Pšenica ~e iz zemlje |priklije|; ~ čez zimo |prebiti, preživeti| priríniti se -em se (í ı̑) ~ ~ skozi grmovje; poud. pririniti se do koga/česa ~ ~ ~ direktorja |postati direktor|
624. Prisójnik -a m, zem. i. (ọ̑) |gora v Julijskih Alpah|
625. prišpekulírati -am dov. -an -ana; prišpekulíranje (ı̑) kaj ~ milijonsko premoženje |s špekulacijo pridobiti|
626. pročêlje -a in pročélje -a s, rod. mn. pročêlij in pročélij tudi pročêlj in pročélj (ȇ; ẹ̑) ~ palače
627. proizvêsti -vêdem dov.; drugo gl. vêsti (é) kaj ~ več blaga za izvoz; publ.: ~ več čevljev kot lani izdelati; ~ milijon ton govejega mesa prirediti, pridelati
628. proníknjen -a -o (ı̑) poud. z/s čim biti ves ~ z mislijo na potovanje |prevzet od misli|
629. pršíti -ím nedov. pŕši -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; pršênje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) kaj z/s čim ~ rastline z vodo; poud. Burja ~i sneg |nanaša|; Dež je pršil ves dan; brezos. Iz megle ~i pršíti se -ím se (í/ı̑ í) Voda se ~i v milijone kapljic se razpršuje
630. Puccíni -ja [uči] m s -em oseb. i. (ı̑) |italijanski skladatelj| Puccínijev -a -o (ı̑)
631. Quáglio -a [kvaljo] m s -em oseb. i. (ȃ) |italijanski slikar| Quágliev -a -o (ȃ)
632. Quasímodo -a [kvazi] m, oseb. i. (ı̑) |italijanski pesnik|
633. Rábelj -blja m z -em zem. i. (á) |kraj v severni Italiji|: v ~u rábeljski -a -o [bə] (á) Rábeljčan -a [bə] m, preb. i. (á) Rábeljčanka -e [bə] ž, preb. i. (á)
634. radováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; radovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. koga Prijazne besede ga ~ujejo veselijo, osrečujejo radováti se -újem se (á ȗ) neobč. veseliti se: koga/česa ~ ~ nagrade

   285 335 385 435 485 535 585 635 685 735  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani