lij (560-609)

560. Onéško jézero -ega -a s, zem. i. (ẹ̑ ẹ̑) |jezero v Kareliji| oneškojézerski -a -o (ẹ̑)
561. Orlándo -a m, oseb. i. (ȃ) |italijanski politik|
562. Ósimo -a [zi] m, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~u ósimski -a -o (ọ̑) Ósimčan -a m, preb. i. (ọ̑) Ósimčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
563. Ósimski sporazúmi -ih -ov [zi] m mn., stvar. i. (ọ̑ ȗ) |sporazumi med Italijo in SFRJ|
564. Otrántska vráta -ih vrát s mn., zem. i. (ȃ á) |preliv med Italijo in Albanijo|: pri ~ih ~ih
565. ozelenítev -tve ž, pojm. (ı̑) spomladanska ~ travnikov; načrt ~e novih naselij
566. oznánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; oznánjanje (á) kaj ~ nevarnost; ver. ~ evangelij; neobč.: ~ nove ideje razširjati, učiti; Lajanje ~a njihov prihod naznanja, napoveduje; ~ po radiu razglašati; oznanjati komu kaj neobč. ~ novico vsem ljudem pripovedovati, sporočati
567. ožílje -a s, rod. mn. -lij skup. (ı̑) imeti zoženo ~; poud. električno ~ |omrežje|
568. ožrêlje -a in ožrélje -a s, rod. mn. -lij (ȇ; ẹ̑) vet. vneto ~
569. Pád -a m, zem. i. (ȃ) |italijanska reka| pádski -a -o (ȃ)
570. Pádova -e ž, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~i pádovski -a -o tudi padovánski -a -o (ȃ; ȃ) Pádovčan -a tudi Padovánec -nca m, druga oblika s -em preb. i. (ȃ; ȃ) Pádovčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
571. Paganíni -ja m s -em oseb. i. (ı̑) |italijanski violinist| Paganínijev -a -o (ı̑)
572. Palêrmo -a m, zem. i. (ȇ) |italijansko mesto|: v ~u palêrmski -a -o (ȇ) Palêrmčan -a m, preb. i. (ȇ) Palêrmčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
573. Palestrína -e in Palestrína -a m, oseb. i. (ı̑; ı̑) |italijanski skladatelj| Palestrínov -a -o (ı̑), ^●Palestrínin -a -o (ı̑)
574. Palmanôva -e ž, zem. i. (ȏ) |italijansko mesto|: v ~i palmanôvski -a -o (ȏ) Palmanôvčan -a m, preb. i. (ȏ) Palmanôvčanka -e ž, preb. i. (ȏ)
575. Párma ² -e ž, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~i pármski -a -o (ȃ) Pármčan -a m, preb. i. (ȃ) Pármčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
576. Pavía -e [ija] ž, zem. i. (ı̑) |italijansko mesto|: v ~i pavíjski -a -o (ı̑) Pavíjčan -a m, preb. i. (ı̑) Pavíjčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
577. pedo.. ¹ prvi del podr. zlož. |deček| pedofílija, pedológ, pedologíja
578. Pergolési -ja [zi] m s -em oseb. i. (ẹ̑) |italijanski skladatelj| Pergolésijev -a -o (ẹ̑)
579. peri.. prvi del podr. zlož. |ob, okrog| periferíja, perifráza, perigéj, perihélij
580. perklorát -a m, snov. (ȃ) kem. kalijev ~
581. permanganát -a m, snov. (ȃ) kem. kalijev ~
582. Perúgia -e [dža] ž, zem. i. (ȗ) |italijansko mesto|: v ~i perúški -a -o (ȗ) Perúgian -a m, preb. i. (ȗ) Perúgianka -e ž, preb. i. (ȗ)
583. Pescára -e [ka] ž, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~i pescárski -a -o (ȃ) Pescárčan -a m, preb. i. (ȃ) Pescárčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
584. Petrárka -e in Petrárka -a m, oseb. i. (ȃ; ȃ) |italijanski pesnik| Petrárkov -a -o (ȃ), ^●Petrárkin -a -o (ȃ)
585. phà razpolož. medm. (ȁ) ~, mar mi je, kaj mislijo
586. Piacénza -e [pjačenca] ž, zem. i. (ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~i piacénški -a -o (ẹ̑) Piacénčan -a m, preb. i. (ẹ̑) Piacénčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
587. Piáva -e [ija] ž, zem. i. (ȃ) |italijanska reka| piávski -a -o [ija] (ȃ)
588. Piemónt -a [ije] m, zem. i. (ọ̑) |italijanska pokrajina|: v ~u piemóntski -a -o (ọ̑) Piemóntčan -a m, preb. i. (ọ̑) Piemóntčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
589. píko.. prvi del podr. zlož. (ı̑) |bilijonti del| píkofarád, píkométer
590. Pirandéllo -a [elo] m, oseb. i. (ẹ̑) |italijanski dramatik|
591. Piranési -ja [zi] m s -em oseb. i. (ẹ̑) |italijanski grafik| Piranésijev -a -o (ẹ̑)
592. Písa -e [za] ž, zem. i. (ı̑) |italijansko mesto|: v ~i pisánski -a -o (ȃ) Pisánec -nca m s -em preb. i. (ȃ) Pisánka -e ž, preb. i. (ȃ) Pisánčev -a -o (ȃ)
593. Pistóia -e [oja] ž, zem. i. (ọ́) |italijansko mesto|: v ~i pistójski -a -o (ọ́) Pistójčan -a m, preb. i. (ọ́) Pistójčanka -e ž, preb. i. (ọ́)
594. Planíca -e ž, zem. i. (í) |dolina v Julijskih Alpah|: v ~i planíški -a -o (ı̑)
595. plemenít -a -o; -ejši -a -e (ı̑; ı̑) ~ človek; biti ~ plemeníti -a -o (ı̑) ~ rod; Julij ~ ‹pl.› Kleinmayr plemenítost -i ž, pojm. (ı̑)
596. plôha -e ž (ó) ~ se ulije; poletne ~e; poud. ~ besed |veliko|
597. plôhoma nač. prisl. (ó/ȏ) neobč. Dež lije ~ v plohah
598. podežêlje -a s, rod. mn. tudi podežêlij (ȇ) živeti na ~u
599. podgóbje -a s (ọ̑) rastl. |micelij|
600. podlíti -líjem dov., nam. podlít/podlìt; podlítje; drugo gl. liti (í) kaj z/s čim kuhar. ~ piščanca z malo vode
601. podólje -a s, rod. mn. tudi podólij (ọ̑) kraško ~
602. Pokljúka -e ž, zem. i. (ȗ) |planota v Julijskih Alpah|: na ~i pokljúški -a -o (ȗ) Pokljúkar -ja m s -em preb. i. (ȗ) Pokljúkarica -e ž, preb. i. (ȗ) Pokljúkarjev -a -o (ȗ) Pokljúkaričin -a -o (ȗ)
603. poléntar -ja m s -em člov. (ẹ̑) poud. |kdor rad je polento|; slabš. |Italijan| poléntarica -e ž, člov. (ẹ̑) poud. poléntarjev -a -o (ẹ̑) poud. poléntaričin -a -o (ẹ̑) poud.
604. poléntarski -a -o (ẹ̑) slabš. |italijanski|
605. políti -líjem dov., nam. polít/polìt; polítje; drugo gl. liti (í) koga/kaj z/s čim ~ prt s črnilom; Mrzel pot ga je polil oblil políti se -líjem se (í) z/s čim ~ ~ z vrelo vodo
606. pomêrij -a m s -em (é) neobč. ~ Julijskih Alp področje, območje
607. pomežikávati -am [mə in me] nedov. -ajóč, -áje; pomežikávanje (ȃ) pomežikovati: komu ~ sosedi; Bolijo ga oči, zato ~a
608. Pompêji -ev m mn., zem. i. (ȇ) |antično mesto v Italiji|: v ~ih pompêjski -a -o in pompejánski -a -o (ȇ; ȃ) Pompêjec -jca m s -em preb. i. (ȇ) Pompêjka -e ž, preb. i. (ȇ) Pompêjčev -a -o (ȇ)
609. Pordenóne -a m, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~u pordenónski -a -o (ọ̑) Pordenónčan -a m, preb. i. (ọ̑) Pordenónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

   260 310 360 410 460 510 560 610 660 710  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani