lij (551-600)

551. Nólli -ja [noli] m z -em oseb. i. (ọ̑) |slovenski operni pevec| Nóllijev -a -o (ọ̑)
552. Nôva Zelándija -e -e ž, zem. i. (ó á) |otoška država vzhodno od Avstralije|: na ~i ~i novozelándski -a -o (ȃ) Novozelándec -dca m z -em preb. i. (ȃ) Novozelándka -e ž, preb. i. (ȃ) Novozelándčev -a -o (ȃ)
553. oblíti -líjem dov., nam. oblít/oblìt; oblítje; drugo gl. liti (í) koga/kaj z/s čim ~ zaspanca z mrzlo vodo; poud. Obraz mu je oblil mrzel pot |na obrazu se je pojavil|
554. odlíti -líjem dov., nam. odlít/odlìt; odlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ vodo iz lonca; teh. ~ zvon uliti; ~ v bron odlíti se -líjem se (í) redk. Voda se je odlila je odtekla; poud. Množica se je odlila s trga |je odšla|
555. ôgenj ôgnja m (ó) 1. pogasiti ~; nalagati na ~; metalec ~a; prakt.sp. izbruh ~a |požara|; števn. olimpijski ~; stražni ~i 2. pojm. proti ~u odporna snov; ustavitev ~a |obstreljevanja|; elijev ~ |svetlikanje|; kuhati na slabem ~u |pri nizki temperaturi|; neobč. ~ večerne zarje rdeča svetloba, žarenje; poud.: poslati vojake v ~ |v oborožen spopad, boj|; žareti od ustvarjalnega ~a |od ustvarjalnosti|; ~ navdušenja |velika navdušenost|
556. Oglêj -a m z -em zem. i. (ȇ) |mesto v severni Italiji|: v ~u oglêjski -a -o (ȇ) Oglêjčan -a m, preb. i. (ȇ) Oglêjčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
557. okólje -a s, rod. mn. -lij (ọ̑) vživeti se v novo ~
558. okóljski -a -o (ọ̑) okolijski
559. okrílje -a s, rod. mn. -lij (ı̑) neobč.: vzeti otroka pod svoje ~ v varstvo, zaščito; posvetovanje pod ~em svetovne organizacije pod pokroviteljstvom; publ.: reševalci v ~u planinskega društva pri planinskem društvu; hoditi v ~u teme v temi
560. Onéško jézero -ega -a s, zem. i. (ẹ̑ ẹ̑) |jezero v Kareliji| oneškojézerski -a -o (ẹ̑)
561. Orlándo -a m, oseb. i. (ȃ) |italijanski politik|
562. Ósimo -a [zi] m, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~u ósimski -a -o (ọ̑) Ósimčan -a m, preb. i. (ọ̑) Ósimčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
563. Ósimski sporazúmi -ih -ov [zi] m mn., stvar. i. (ọ̑ ȗ) |sporazumi med Italijo in SFRJ|
564. Otrántska vráta -ih vrát s mn., zem. i. (ȃ á) |preliv med Italijo in Albanijo|: pri ~ih ~ih
565. ozelenítev -tve ž, pojm. (ı̑) spomladanska ~ travnikov; načrt ~e novih naselij
566. oznánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; oznánjanje (á) kaj ~ nevarnost; ver. ~ evangelij; neobč.: ~ nove ideje razširjati, učiti; Lajanje ~a njihov prihod naznanja, napoveduje; ~ po radiu razglašati; oznanjati komu kaj neobč. ~ novico vsem ljudem pripovedovati, sporočati
567. ožílje -a s, rod. mn. -lij skup. (ı̑) imeti zoženo ~; poud. električno ~ |omrežje|
568. ožrêlje -a in ožrélje -a s, rod. mn. -lij (ȇ; ẹ̑) vet. vneto ~
569. Pád -a m, zem. i. (ȃ) |italijanska reka| pádski -a -o (ȃ)
570. Pádova -e ž, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~i pádovski -a -o tudi padovánski -a -o (ȃ; ȃ) Pádovčan -a tudi Padovánec -nca m, druga oblika s -em preb. i. (ȃ; ȃ) Pádovčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
571. Paganíni -ja m s -em oseb. i. (ı̑) |italijanski violinist| Paganínijev -a -o (ı̑)
572. Palêrmo -a m, zem. i. (ȇ) |italijansko mesto|: v ~u palêrmski -a -o (ȇ) Palêrmčan -a m, preb. i. (ȇ) Palêrmčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
573. Palestrína -e in Palestrína -a m, oseb. i. (ı̑; ı̑) |italijanski skladatelj| Palestrínov -a -o (ı̑), ^●Palestrínin -a -o (ı̑)
574. Palmanôva -e ž, zem. i. (ȏ) |italijansko mesto|: v ~i palmanôvski -a -o (ȏ) Palmanôvčan -a m, preb. i. (ȏ) Palmanôvčanka -e ž, preb. i. (ȏ)
575. Párma ² -e ž, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~i pármski -a -o (ȃ) Pármčan -a m, preb. i. (ȃ) Pármčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
576. Pavía -e [ija] ž, zem. i. (ı̑) |italijansko mesto|: v ~i pavíjski -a -o (ı̑) Pavíjčan -a m, preb. i. (ı̑) Pavíjčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
577. pedo.. ¹ prvi del podr. zlož. |deček| pedofílija, pedológ, pedologíja
578. Pergolési -ja [zi] m s -em oseb. i. (ẹ̑) |italijanski skladatelj| Pergolésijev -a -o (ẹ̑)
579. peri.. prvi del podr. zlož. |ob, okrog| periferíja, perifráza, perigéj, perihélij
580. perklorát -a m, snov. (ȃ) kem. kalijev ~
581. permanganát -a m, snov. (ȃ) kem. kalijev ~
582. Perúgia -e [dža] ž, zem. i. (ȗ) |italijansko mesto|: v ~i perúški -a -o (ȗ) Perúgian -a m, preb. i. (ȗ) Perúgianka -e ž, preb. i. (ȗ)
583. Pescára -e [ka] ž, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~i pescárski -a -o (ȃ) Pescárčan -a m, preb. i. (ȃ) Pescárčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
584. Petrárka -e in Petrárka -a m, oseb. i. (ȃ; ȃ) |italijanski pesnik| Petrárkov -a -o (ȃ), ^●Petrárkin -a -o (ȃ)
585. phà razpolož. medm. (ȁ) ~, mar mi je, kaj mislijo
586. Piacénza -e [pjačenca] ž, zem. i. (ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~i piacénški -a -o (ẹ̑) Piacénčan -a m, preb. i. (ẹ̑) Piacénčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
587. Piáva -e [ija] ž, zem. i. (ȃ) |italijanska reka| piávski -a -o [ija] (ȃ)
588. Piemónt -a [ije] m, zem. i. (ọ̑) |italijanska pokrajina|: v ~u piemóntski -a -o (ọ̑) Piemóntčan -a m, preb. i. (ọ̑) Piemóntčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
589. píko.. prvi del podr. zlož. (ı̑) |bilijonti del| píkofarád, píkométer
590. Pirandéllo -a [elo] m, oseb. i. (ẹ̑) |italijanski dramatik|
591. Piranési -ja [zi] m s -em oseb. i. (ẹ̑) |italijanski grafik| Piranésijev -a -o (ẹ̑)
592. Písa -e [za] ž, zem. i. (ı̑) |italijansko mesto|: v ~i pisánski -a -o (ȃ) Pisánec -nca m s -em preb. i. (ȃ) Pisánka -e ž, preb. i. (ȃ) Pisánčev -a -o (ȃ)
593. Pistóia -e [oja] ž, zem. i. (ọ́) |italijansko mesto|: v ~i pistójski -a -o (ọ́) Pistójčan -a m, preb. i. (ọ́) Pistójčanka -e ž, preb. i. (ọ́)
594. Planíca -e ž, zem. i. (í) |dolina v Julijskih Alpah|: v ~i planíški -a -o (ı̑)
595. plemenít -a -o; -ejši -a -e (ı̑; ı̑) ~ človek; biti ~ plemeníti -a -o (ı̑) ~ rod; Julij ~ ‹pl.› Kleinmayr plemenítost -i ž, pojm. (ı̑)
596. plôha -e ž (ó) ~ se ulije; poletne ~e; poud. ~ besed |veliko|
597. plôhoma nač. prisl. (ó/ȏ) neobč. Dež lije ~ v plohah
598. podežêlje -a s, rod. mn. tudi podežêlij (ȇ) živeti na ~u
599. podgóbje -a s (ọ̑) rastl. |micelij|
600. podlíti -líjem dov., nam. podlít/podlìt; podlítje; drugo gl. liti (í) kaj z/s čim kuhar. ~ piščanca z malo vode

   251 301 351 401 451 501 551 601 651 701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani