Slovenski pravopis 2001

lij (535-584)

  1. nalíti -líjem dov., nam. nalít/nalìt; nalítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ čaj; naliti komu kaj ~ gostu kavo; naliti koga/kaj z/s čim ~ kozarce s šampanjcem |natočiti|; poud. ~ prišleca z žganjem |napojiti, opiti| nalíti se -líjem se (í) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
  2. nalíven -vna -o (ı̑) nalívni -a -o (ı̑) ~ lijak; ~o pero
  3. nalóžba -e ž (ọ̑) milijonska ~; ~e v industrijo
  4. náno.. prvi del podr. zlož. (ȃ) |milijardinka| nánoampêr, nánodélec, nánofarád, nánotehnologíja
  5. nano.. prvi del podr. zlož. |milijardinka| nanométer
  6. nánosekúnda -e ž (ȃȗ) |milijardinka sekunde|
  7. Nápoli -ja m z -em zem. i. (ȃ) Neapelj: v ~u nápolijski -a -o tudi napolitánski -a -o (ȃ; ȃ) Nápolijec -jca tudi Napolitánec -nca m z -em preb. i. (ȃ; ȃ) Nápolijka -e ž, preb. i. (ȃ) Nápolijčev -a -o (ȃ)
  8. národen -dna -o (á) poud. biti premalo ~ |narodno zaveden| národni -a -o (á) ~ odpadnik; ~e pesmi ljudske pesmi; ~a skupnost národno -ega s, pojm. (á) biti navdušen za ~ národnost -i ž, pojm. (á) biti slovenske ~i; števn., publ. madžarska in italijanska ~ v Sloveniji narodna skupnost, manjšina
  9. nazébsti -zébem dov. -i -ite; nazébel -bla, nazébst/nazèbst; nazébljenje tudi nazébenje; (nazébst/nazèbst) (ẹ́) Magnolija je nazebla
  10. Neápelj -plja m z -em zem. i. (á) |italijansko mesto|: v ~u neápeljski -a -o [pə] (á) Neápeljčan -a [pə] m, preb. i. (á) Neápeljčanka -e [pə] ž, preb. i. (á)
  11. nèčistôta -e ž, pojm. (ȅó) ~ kemikalij
  12. néki 2 verjetn. člen. (ẹ̑) Kdo ~ je pod to masko?; Kam ~ so se poskrili?; Zakaj ~ se še ni vrnila?
  13. nekro.. prvi del podr. zlož. |mrtev, mrlič| nekrofilíja, nekrofobíja
  14. New Orleans ~ -a [njú órlijens] m, zem. i. (ȃ ọ̑) |mesto v ZDA|: v ~ ~u newórleanški -a -o (ọ̑) Newórleanščan -a m, preb. i. (ọ̑) Newórleanščanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  15. No -- [enó] m, simb. (ọ̑) kem. nobelij
  16. Nóbile -a m, oseb. i. (ọ̑) |italijanski letalski konstruktor|
  17. Nólli -ja [noli] m z -em oseb. i. (ọ̑) |slovenski operni pevec| Nóllijev -a -o (ọ̑)
  18. Nôva Zelándija -e -e ž, zem. i. (ó á) |otoška država vzhodno od Avstralije|: na ~i ~i novozelándski -a -o (ȃ) Novozelándec -dca m z -em preb. i. (ȃ) Novozelándka -e ž, preb. i. (ȃ) Novozelándčev -a -o (ȃ)
  19. oblíti -líjem dov., nam. oblít/oblìt; oblítje; drugo gl. liti (í) koga/kaj z/s čim ~ zaspanca z mrzlo vodo; poud. Obraz mu je oblil mrzel pot |na obrazu se je pojavil|
  20. odlíti -líjem dov., nam. odlít/odlìt; odlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ vodo iz lonca; teh. ~ zvon uliti; ~ v bron odlíti se -líjem se (í) redk. Voda se je odlila je odtekla; poud. Množica se je odlila s trga |je odšla|
  21. ôgenj ôgnja m (ó) 1. pogasiti ~; nalagati na ~; metalec ~a; prakt.sp. izbruh ~a |požara|; števn. olimpijski ~; stražni ~i 2. pojm. proti ~u odporna snov; ustavitev ~a |obstreljevanja|; elijev ~ |svetlikanje|; kuhati na slabem ~u |pri nizki temperaturi|; neobč. ~ večerne zarje rdeča svetloba, žarenje; poud.: poslati vojake v ~ |v oborožen spopad, boj|; žareti od ustvarjalnega ~a |od ustvarjalnosti|; ~ navdušenja |velika navdušenost|
  22. Oglêj -a m z -em zem. i. (ȇ) |mesto v severni Italiji|: v ~u oglêjski -a -o (ȇ) Oglêjčan -a m, preb. i. (ȇ) Oglêjčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
  23. okólje -a s, rod. mn. -lij (ọ̑) vživeti se v novo ~
  24. okóljski -a -o (ọ̑) okolijski
  25. okrílje -a s, rod. mn. -lij (ı̑) neobč.: vzeti otroka pod svoje ~ v varstvo, zaščito; posvetovanje pod ~em svetovne organizacije pod pokroviteljstvom; publ.: reševalci v ~u planinskega društva pri planinskem društvu; hoditi v ~u teme v temi
  26. Onéško jézero -ega -a s, zem. i. (ẹ̑ ẹ̑) |jezero v Kareliji| oneškojézerski -a -o (ẹ̑)
  27. Orlándo -a m, oseb. i. (ȃ) |italijanski politik|
  28. Ósimo -a [zi] m, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~u ósimski -a -o (ọ̑) Ósimčan -a m, preb. i. (ọ̑) Ósimčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  29. Ósimski sporazúmi -ih -ov [zi] m mn., stvar. i. (ọ̑ ȗ) |sporazumi med Italijo in SFRJ|
  30. Otrántska vráta -ih vrát s mn., zem. i. (ȃ á) |preliv med Italijo in Albanijo|: pri ~ih ~ih
  31. ozelenítev -tve ž, pojm. (ı̑) spomladanska ~ travnikov; načrt ~e novih naselij
  32. oznánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; oznánjanje (á) kaj ~ nevarnost; ver. ~ evangelij; neobč.: ~ nove ideje razširjati, učiti; Lajanje ~a njihov prihod naznanja, napoveduje; ~ po radiu razglašati; oznanjati komu kaj neobč. ~ novico vsem ljudem pripovedovati, sporočati
  33. ožílje -a s, rod. mn. -lij skup. (ı̑) imeti zoženo ~; poud. električno ~ |omrežje|
  34. ožrêlje -a in ožrélje -a s, rod. mn. -lij (ȇ; ẹ̑) vet. vneto ~
  35. Pád -a m, zem. i. (ȃ) |italijanska reka| pádski -a -o (ȃ)
  36. Pádova -e ž, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~i pádovski -a -o tudi padovánski -a -o (ȃ; ȃ) Pádovčan -a tudi Padovánec -nca m, druga oblika s -em preb. i. (ȃ; ȃ) Pádovčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
  37. Paganíni -ja m s -em oseb. i. (ı̑) |italijanski violinist| Paganínijev -a -o (ı̑)
  38. Palêrmo -a m, zem. i. (ȇ) |italijansko mesto|: v ~u palêrmski -a -o (ȇ) Palêrmčan -a m, preb. i. (ȇ) Palêrmčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
  39. Palestrína -e in Palestrína -a m, oseb. i. (ı̑; ı̑) |italijanski skladatelj| Palestrínov -a -o (ı̑), ●Palestrínin -a -o (ı̑)
  40. Palmanôva -e ž, zem. i. (ȏ) |italijansko mesto|: v ~i palmanôvski -a -o (ȏ) Palmanôvčan -a m, preb. i. (ȏ) Palmanôvčanka -e ž, preb. i. (ȏ)
  41. Párma 2 -e ž, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~i pármski -a -o (ȃ) Pármčan -a m, preb. i. (ȃ) Pármčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
  42. Pavía -e [ija] ž, zem. i. (ı̑) |italijansko mesto|: v ~i pavíjski -a -o (ı̑) Pavíjčan -a m, preb. i. (ı̑) Pavíjčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  43. pedo.. 1 prvi del podr. zlož. |deček| pedofílija, pedológ, pedologíja
  44. Pergolési -ja [zi] m s -em oseb. i. (ẹ̑) |italijanski skladatelj| Pergolésijev -a -o (ẹ̑)
  45. peri.. prvi del podr. zlož. |ob, okrog| periferíja, perifráza, perigéj, perihélij
  46. perklorát -a m, snov. (ȃ) kem. kalijev ~
  47. permanganát -a m, snov. (ȃ) kem. kalijev ~
  48. Perúgia -e [dža] ž, zem. i. (ȗ) |italijansko mesto|: v ~i perúški -a -o (ȗ) Perúgian -a m, preb. i. (ȗ) Perúgianka -e ž, preb. i. (ȗ)
  49. Pescára -e [ka] ž, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~i pescárski -a -o (ȃ) Pescárčan -a m, preb. i. (ȃ) Pescárčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
  50. Petrárka -e in Petrárka -a m, oseb. i. (ȃ; ȃ) |italijanski pesnik| Petrárkov -a -o (ȃ), ●Petrárkin -a -o (ȃ)

   285 335 385 435 485 535 585 635 685 735  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA