lij (510-559)

510. míkro.. prvi del podr. zlož. (ı̑) |majhen; milijonina| míkrobiológ, míkrofílm, míkroorganízem, míkrosekúnda
511. mil. okrajš. milijon; prim. mio.
512. Miláno -a m, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~u milánski -a -o (ȃ) Milánčan -a m, preb. i. (ȃ) Milánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
513. miljêjski -a -o (ȇ) izobr. ~i vplivi na otroka okolijski
514. mio. okrajš. milijon; prim. mil.
515. Mógadiš -a m z -em zem. i. (ọ̑) |glavno mesto Somalije|: v ~u mógadiški -a -o (ọ̑) Mógadišan -a m, preb. i. (ọ̑) Mógadišanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
516. mogóče ² verjetn. člen. (ọ́) ~ bi kaj dosegli, če bi bili složni; ~ to že veste; ~ je pa res; Ni dosti spil, ~ kozarec ali dva; ~ bi o zadevi še nekoliko premislili; Ali ~ želite še kaj drugega; Bi ~ še malo peciva; Kdo mi bo pomagal? Mogoče ti; Boš prišla jutri? -Mogoče; Na loteriji je zadel več milijonov. -Ni ~
517. monárhofašízem -zma m, pojm. (ȃí) italijanski ~
518. Montále -ja m z -em oseb. i. (ȃ) |italijanski pesnik| Montálejev -a -o (ȃ)
519. Mont Blánc ~ -a [nk] m, zem. i. (ȃ) |gora na italijansko-francoski meji|: na ~ ~u montblánški -a -o (ȃ)
520. Montecassíno -a m [kasi], zem. i. (ı̑) |benediktinski samostan v srednji Italiji|: v ~u
521. Montevêrdi -ja m z -em oseb. i. (ȇ) |italijanski skladatelj| Montevêrdijev -a -o (ȇ)
522. Mónza -e [ca] ž, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~i mónški -a -o (ọ̑) Mónčan -a m, preb. i. (ọ̑) Mónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
523. mrd. okrajš. milijarda
524. Multatúli -ja m z -em oseb. i. (ȗ) |nizozemski pisatelj| Multatúlijev -a -o (ȗ)
525. múlti.. prvi del podr. zlož. (ȗ) |mnogo, več| múltimilijonár, múltivibrátor, múltilaterálen
526. Muráno -a m, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~u muránski -a -o (ȃ)
527. Mussolíni -ja [so] m z -em oseb. i. (ı̑) |italijanski fašistični politik| Mussolínijev -a -o (ı̑)
528. Nadíža -e ž, zem. i. (ı̑) |slovensko-italijanska reka| nadíški -a -o (ı̑)
529. nagájati tudi nagajáti -am tudi nagájati -am nedov. nagájaj -te tudi -ájte tudi -aj -ajte, -ajóč, -áje; nagájal -ála tudi -al -ala, nagájat; nagájanje tudi nagajánje; (nagájat) (á/á á; á) komu ~ sošolcu; olepš. Zdravje mu ~a |ni več popolnoma zdrav|; nagajati komu z/s kom ~ajo mu s sosedovo hčerko |šalijo se, ker jo ima rad, ker ga ima rada|; Otroci ~ajo; poud. Dovodna cev ~a |ne dela dobro|
530. nahvalíti in nahváliti -im dov.; drugo gl. hvaliti (í/ı̑/á á) poud. koga/kaj Mati ni mogla ~ svojega sina |izraziti dovolj pohvale| nahvalíti se in nahváliti se -im se (í/ı̑/á á) poud. Ti se ~ijo med seboj |se zelo hvalijo|
531. nàjpŕvo tudi nájpŕvo čas. prisl. (ȁȓ; ȃȓ) redk. najprej: ~ nalije sebi, potem drugim
532. nàjveč ⁴ tudi nájveč in nàjvèč tudi nájvèč povdk. (ȁ; ȃ; ȁȅ; ȃȅ) Milijon je ~, kar ti lahko posodim
533. nàka člen. (ȁ) 1. nik., poud. |ne|: Ne boš šel z nami, ~; Ali veš, kam so se skrili? -Naka 2. čustvov. ~, tako veseli pa že dolgo niste bili
534. naklépati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; naklépanje (ẹ̑) kaj ~ izdajo, umor; naklepati kaj proti komu/čemu Nekaj hudega ~ajo proti sosedu; naklepati kaj zoper koga/kaj ~ izdajo zoper državo; redk. naklepati kaj z/s kom Le kaj ~ajo z ujetnikom |mislijo, nameravajo storiti|; redk. Naklepal je, kaj naj stori premišljeval
535. nalíti -líjem dov., nam. nalít/nalìt; nalítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ čaj; naliti komu kaj ~ gostu kavo; naliti koga/kaj z/s čim ~ kozarce s šampanjcem |natočiti|; poud. ~ prišleca z žganjem |napojiti, opiti| nalíti se -líjem se (í) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
536. nalíven -vna -o (ı̑) nalívni -a -o (ı̑) ~ lijak; ~o pero
537. nalóžba -e ž (ọ̑) milijonska ~; ~e v industrijo
538. náno.. prvi del podr. zlož. (ȃ) |milijardinka| nánoampêr, nánodélec, nánofarád, nánotehnologíja
539. nano.. prvi del podr. zlož. |milijardinka| nanométer
540. nánosekúnda -e ž (ȃȗ) |milijardinka sekunde|
541. Nápoli -ja m z -em zem. i. (ȃ) Neapelj: v ~u nápolijski -a -o tudi napolitánski -a -o (ȃ; ȃ) Nápolijec -jca tudi Napolitánec -nca m z -em preb. i. (ȃ; ȃ) Nápolijka -e ž, preb. i. (ȃ) Nápolijčev -a -o (ȃ)
542. národen -dna -o (á) poud. biti premalo ~ |narodno zaveden| národni -a -o (á) ~ odpadnik; ~e pesmi ljudske pesmi; ~a skupnost národno -ega s, pojm. (á) biti navdušen za ~ národnost -i ž, pojm. (á) biti slovenske ~i; števn., publ. madžarska in italijanska ~ v Sloveniji narodna skupnost, manjšina
543. nazébsti -zébem dov. -i -ite; nazébel -bla, nazébst/nazèbst; nazébljenje tudi nazébenje; (nazébst/nazèbst) (ẹ́) Magnolija je nazebla
544. Neápelj -plja m z -em zem. i. (á) |italijansko mesto|: v ~u neápeljski -a -o [pə] (á) Neápeljčan -a [pə] m, preb. i. (á) Neápeljčanka -e [pə] ž, preb. i. (á)
545. nèčistôta -e ž, pojm. (ȅó) ~ kemikalij
546. néki ² verjetn. člen. (ẹ̑) Kdo ~ je pod to masko?; Kam ~ so se poskrili?; Zakaj ~ se še ni vrnila?
547. nekro.. prvi del podr. zlož. |mrtev, mrlič| nekrofilíja, nekrofobíja
548. New Orleans ~ -a [njú órlijens] m, zem. i. (ȃ ọ̑) |mesto v ZDA|: v ~ ~u newórleanški -a -o (ọ̑) Newórleanščan -a m, preb. i. (ọ̑) Newórleanščanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
549. No -- [enó] m, simb. (ọ̑) kem. nobelij
550. Nóbile -a m, oseb. i. (ọ̑) |italijanski letalski konstruktor|
551. Nólli -ja [noli] m z -em oseb. i. (ọ̑) |slovenski operni pevec| Nóllijev -a -o (ọ̑)
552. Nôva Zelándija -e -e ž, zem. i. (ó á) |otoška država vzhodno od Avstralije|: na ~i ~i novozelándski -a -o (ȃ) Novozelándec -dca m z -em preb. i. (ȃ) Novozelándka -e ž, preb. i. (ȃ) Novozelándčev -a -o (ȃ)
553. oblíti -líjem dov., nam. oblít/oblìt; oblítje; drugo gl. liti (í) koga/kaj z/s čim ~ zaspanca z mrzlo vodo; poud. Obraz mu je oblil mrzel pot |na obrazu se je pojavil|
554. odlíti -líjem dov., nam. odlít/odlìt; odlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ vodo iz lonca; teh. ~ zvon uliti; ~ v bron odlíti se -líjem se (í) redk. Voda se je odlila je odtekla; poud. Množica se je odlila s trga |je odšla|
555. ôgenj ôgnja m (ó) 1. pogasiti ~; nalagati na ~; metalec ~a; prakt.sp. izbruh ~a |požara|; števn. olimpijski ~; stražni ~i 2. pojm. proti ~u odporna snov; ustavitev ~a |obstreljevanja|; elijev ~ |svetlikanje|; kuhati na slabem ~u |pri nizki temperaturi|; neobč. ~ večerne zarje rdeča svetloba, žarenje; poud.: poslati vojake v ~ |v oborožen spopad, boj|; žareti od ustvarjalnega ~a |od ustvarjalnosti|; ~ navdušenja |velika navdušenost|
556. Oglêj -a m z -em zem. i. (ȇ) |mesto v severni Italiji|: v ~u oglêjski -a -o (ȇ) Oglêjčan -a m, preb. i. (ȇ) Oglêjčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
557. okólje -a s, rod. mn. -lij (ọ̑) vživeti se v novo ~
558. okóljski -a -o (ọ̑) okolijski
559. okrílje -a s, rod. mn. -lij (ı̑) neobč.: vzeti otroka pod svoje ~ v varstvo, zaščito; posvetovanje pod ~em svetovne organizacije pod pokroviteljstvom; publ.: reševalci v ~u planinskega društva pri planinskem društvu; hoditi v ~u teme v temi

   260 310 360 410 460 510 560 610 660 710  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani