Slovenski pravopis 2001

lij (485-534)

  1. lúna -e ž (ú) ~ vzide, zaide; polna ~; pojm., pesn. ~ lije v sobo |mesečina sije|; poud. ~ ga nosi |je mesečnik|; sleng. biti za ~o biti neumen, naiven
  2. Lyón -a [lijon] m, zem. i. (ọ̑) |francosko mesto|: v ~u lyónski -a -o (ọ̑) Lyónčan -a m, preb. i. (ọ̑) Lyónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  3. Machiavélli -ja [makjaveli] m z -em oseb. i. (ẹ̑) |italijanski politik in teoretik države| Machiavéllijev -a -o (ẹ̑)
  4. máfija -e ž, pojm. (á) italijanska ~; slabš. |podtalno delujoča skupina ljudi|
  5. májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od brata máli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivo mánjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovček nàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene| máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malega májhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~e nàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~e mála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnico málo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok| májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok| do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse| po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popušča májhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi
  6. makarónar -ja m z -em člov. (ọ̑) slabš. |Italijan| makarónarka -e ž, člov. (ọ̑) slabš. |Italijanka| makarónarjev -a -o (ọ̑) slabš.
  7. makarónarščina -e ž, pojm. (ọ̑) slabš. |italijanščina|
  8. malénkost 2 povdk. (ẹ́) poud. Pet milijonov, to res ni ~ |malo|; poud. malenkost komu Nesti vrečo po stopnicah je njemu ~ |lahkó|; poud. malenkost za koga Vse to opraviti v enem dnevu je za nas ~ |lahkó|
  9. Máli 1 -ja m z -em oseb. i., psp (ȃ) Málijevka -e ž, oseb. i. (ȃ) ljud. Málijev -a -o (ȃ)
  10. Máli 2 -ja m z -em zem. i. (ȃ) |afriška država|: v ~u málijski -a -o (ȃ) Málijec -jca m z -em preb. i. (ȃ) Málijka -e ž, preb. i. (ȃ) Málijčev -a -o (ȃ)
  11. málo 5 povdk. (á) Dva milijona, to je bilo ~; ~ mu je bilo do zabave
  12. Mántova -e ž, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~i mántovski -a -o (ȃ) Mántovčan -a m, preb. i. (ȃ) Mántovčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
  13. Marcóni -ja [ko] m z -em oseb. i. (ọ̑) |italijanski izumitelj| Marcónijev -a -o (ọ̑)
  14. Matajúr 1 -ja m z -em zem. i. (ȗ) |gora na slovensko-italijanski meji|: na ~u matajúrski -a -o (ȗ)
  15. Mátterhórn -a [tər] m, zem. i. (áọ́; ȃọ́) |gora na švicarsko-italijanski meji|: na ~u mátterhórnski -a -o (áọ́; ȃọ́)
  16. mégabájt -a m (ẹ̑ȃ) rač. |milijon bajtov|; prim. MB 2
  17. mégahêrc -a m z -em (ẹ̑ȇ) fiz. |milijon hercev|; prim. MHz
  18. mégatóna -e ž (ẹ̑ọ̑) |milijon ton|: jedrska bomba z močjo 30 megaton
  19. mégavát -a m (ẹ̑ȃ) fiz. |milijon vatov|; prim. MW
  20. Mercálli -ja [kali] m z -em oseb. i. (ȃ) |italijanski vulkanolog| Mercállijev -a -o (ȃ)
  21. Mesína -e ž, zem. i. (ı̑) |italijansko mesto|: v ~i mesínski -a -o (ı̑) Mesínec -nca m z -em preb. i. (ı̑) Mesínka -e ž, preb. i. (ı̑) Mesínčev -a -o (ı̑)
  22. Mesínska ožína -e -e ž, zem. i. (ı̑ í) |ožina med Sicilijo in Kalabrijo|: v ~i ~i
  23. Méssner -ja [esn] m z -em oseb. i. (ẹ́) |slovenski koroški pisatelj; italijanski alpinist| Méssnerjev -a -o (ẹ́)
  24. Mežáklja -e ž, zem. i. (á) |planota v Julijskih Alpah|: na ~i mežákeljski -a -o [kə] (á)
  25. Michelángelo -a [mikelandželo] m, oseb. i. (ȃ) |italijanski renesančni kipar in slikar|
  26. míkro.. prvi del podr. zlož. (ı̑) |majhen; milijonina| míkrobiológ, míkrofílm, míkroorganízem, míkrosekúnda
  27. mil. okrajš. milijon; prim. mio.
  28. Miláno -a m, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~u milánski -a -o (ȃ) Milánčan -a m, preb. i. (ȃ) Milánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
  29. miljêjski -a -o (ȇ) izobr. ~i vplivi na otroka okolijski
  30. mio. okrajš. milijon; prim. mil.
  31. Mógadiš -a m z -em zem. i. (ọ̑) |glavno mesto Somalije|: v ~u mógadiški -a -o (ọ̑) Mógadišan -a m, preb. i. (ọ̑) Mógadišanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  32. mogóče 2 verjetn. člen. (ọ́) ~ bi kaj dosegli, če bi bili složni; ~ to že veste; ~ je pa res; Ni dosti spil, ~ kozarec ali dva; ~ bi o zadevi še nekoliko premislili; Ali ~ želite še kaj drugega; Bi ~ še malo peciva; Kdo mi bo pomagal? Mogoče ti; Boš prišla jutri? -Mogoče; Na loteriji je zadel več milijonov. -Ni ~
  33. monárhofašízem -zma m, pojm. (ȃí) italijanski ~
  34. Montále -ja m z -em oseb. i. (ȃ) |italijanski pesnik| Montálejev -a -o (ȃ)
  35. Mont Blánc ~ -a [nk] m, zem. i. (ȃ) |gora na italijansko-francoski meji|: na ~ ~u montblánški -a -o (ȃ)
  36. Montecassíno -a m [kasi], zem. i. (ı̑) |benediktinski samostan v srednji Italiji|: v ~u
  37. Montevêrdi -ja m z -em oseb. i. (ȇ) |italijanski skladatelj| Montevêrdijev -a -o (ȇ)
  38. Mónza -e [ca] ž, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~i mónški -a -o (ọ̑) Mónčan -a m, preb. i. (ọ̑) Mónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  39. mrd. okrajš. milijarda
  40. Multatúli -ja m z -em oseb. i. (ȗ) |nizozemski pisatelj| Multatúlijev -a -o (ȗ)
  41. múlti.. prvi del podr. zlož. (ȗ) |mnogo, več| múltimilijonár, múltivibrátor, múltilaterálen
  42. Muráno -a m, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~u muránski -a -o (ȃ)
  43. Mussolíni -ja [so] m z -em oseb. i. (ı̑) |italijanski fašistični politik| Mussolínijev -a -o (ı̑)
  44. Nadíža -e ž, zem. i. (ı̑) |slovensko-italijanska reka| nadíški -a -o (ı̑)
  45. nagájati tudi nagajáti -am tudi nagájati -am nedov. nagájaj -te tudi -ájte tudi -aj -ajte, -ajóč, -áje; nagájal -ála tudi -al -ala, nagájat; nagájanje tudi nagajánje; (nagájat) (á/á á; á) komu ~ sošolcu; olepš. Zdravje mu ~a |ni več popolnoma zdrav|; nagajati komu z/s kom ~ajo mu s sosedovo hčerko |šalijo se, ker jo ima rad, ker ga ima rada|; Otroci ~ajo; poud. Dovodna cev ~a |ne dela dobro|
  46. nahvalíti in nahváliti -im dov.; drugo gl. hvaliti (í/ı̑/á á) poud. koga/kaj Mati ni mogla ~ svojega sina |izraziti dovolj pohvale| nahvalíti se in nahváliti se -im se (í/ı̑/á á) poud. Ti se ~ijo med seboj |se zelo hvalijo|
  47. nàjpŕvo tudi nájpŕvo čas. prisl. (ȁȓ; ȃȓ) redk. najprej: ~ nalije sebi, potem drugim
  48. nàjveč 4 tudi nájveč in nàjvèč tudi nájvèč povdk. (ȁ; ȃ; ȁȅ; ȃȅ) Milijon je ~, kar ti lahko posodim
  49. nàka člen. (ȁ) 1. nik., poud. |ne|: Ne boš šel z nami, ~; Ali veš, kam so se skrili? -Naka 2. čustvov. ~, tako veseli pa že dolgo niste bili
  50. naklépati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; naklépanje (ẹ̑) kaj ~ izdajo, umor; naklepati kaj proti komu/čemu Nekaj hudega ~ajo proti sosedu; naklepati kaj zoper koga/kaj ~ izdajo zoper državo; redk. naklepati kaj z/s kom Le kaj ~ajo z ujetnikom |mislijo, nameravajo storiti|; redk. Naklepal je, kaj naj stori premišljeval

   235 285 335 385 435 485 535 585 635 685  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA