Slovenski pravopis 2001

lij (451-500)

  1. Klío -e [ijo] ž, oseb. i. (ı̑) |muza zgodovinopisja| Klíjin -a -o (ı̑)
  2. klíti klíjem nedov. klíj -te, -óč; klíl -a; klítje; (klít/klìt) (í) Semena ~ejo
  3. koketírati -am nedov. -ajóč; koketíranje (ı̑) spogledovati se, ljubimkati: z/s kom/čim ~ z dekletom; poud. ~ z mislijo na uspeh |pričakovati uspeh|; Rada ~a
  4. Kómna -e ž, zem. i. (ọ́; ọ̑) |planota v Julijskih Alpah|: na ~i kómenski -a -o [mə] (ọ̑)
  5. kondotjêr -ja m s -em člov. (ȇ) zgod. |italijanski vojaški poveljnik| kondotjêrjev -a -o (ȇ) zgod.
  6. konstitucionálen -lna -o [ijo] (ȃ) konstitucionálni -a -o [ijo] (ȃ) ~e anomalije konstitucionálnost -i [ijo] ž, pojm. (ȃ)
  7. Kríški pôdi -ih -ov m mn., zem. i. (ı̑ ó  ı̑ ȏ) |planota v Julijskih Alpah|: na ~ih ~ih
  8. Kŕma -e ž, zem. i. (ŕ) |dolina v Julijskih Alpah|: v ~i kŕmski -a -o (ȓ)
  9. Krmín -a m, zem. i. (ı̑) |kraj v Julijski krajini|: v ~u krmínski -a -o (ı̑) Krmínčan -a m, preb. i. (ı̑) Krmínčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  10. Kŕn -a m, zem. i. (ŕ) |gora v Julijskih Alpah|: na ~u kŕnski -a -o (ŕ)
  11. Kŕnsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȓ ẹ̑) |jezero v Julijskih Alpah|
  12. krvavíčnost -i ž, pojm. (í; ı̑) hemofilija
  13. kúli 1 -ja m s -em člov. (ȗ) |azijski delavec, težak| kúlijev -a -o (ȗ)
  14. kvéstor -ja m s -em člov. (ẹ́) |najvišji italijanski policijski uradnik v provinci|; zgod. |rimski finančni uradnik| kvéstorica -e ž, člov. (ẹ́) kvéstorjev -a -o (ẹ́) kvéstoričin -a -o (ẹ́)
  15. kvestúra -e ž (ȗ) |najvišji italijanski policijski urad v provinci|
  16. kvint.. prvi del podr. zlož. |pêti| kvintakórd, kvintesénca, kvintilijón
  17. Lácij -a m z -em zem. i. (á) |italijanska pokrajina|: v ~u lácijski -a -o (á) Lácijec -jca m z -em preb. i. (á) Lácijka -e ž, preb. i. (á) Lácijčev -a -o (á)
  18. Lágo di Cómo -a ~ ~ [ko] m, zem. i. (ȃ ọ̑) |italijansko jezero| lagodicómski -a -o (ọ̑)
  19. Lágo Maggióre -a ~ [adžo] m, zem. i. (ȃ ọ̑) |italijansko jezero| lagomaggiórski -a -o (ọ̑)
  20. làh láha m, člov. (ȁ á) slabš. |italijanski okupatorski vojak|
  21. Làh 2 Láha m, preb. i. (ȁ á) slabš. |Italijan| Láhinja -e ž, preb. i. (á) slabš.
  22. lahón -a m, člov. (ọ̑) slabš. |italijanski okupatorski vojak|
  23. Lahón -a m, preb. i. (ọ̑) slabš. |Italijan| Lahónka -e ž, preb. i. (ọ̑) slabš. |Italijanka| lahónski -a -o (ọ̑) slabš.
  24. láščina -e ž, pojm. (ȃ) star. italijanščina; pokr. furlanščina
  25. láško nač. prisl. (ȃ) star. govoriti ~ italijansko; pokr. furlansko po láško nač. prisl. zv. (ȃ) star. govoriti ~ ~
  26. Láško 2 -ega s, zem. i. (ȃ) star. Italija láški -a -o (ȃ) star. italijanski Làh Láha m, preb. i. (ȁ á) star. Italijan Láhinja -e ž, preb. i. (ȃ) star. Italijanka
  27. Leonárdo da Vínci -a ~ -ja [či] m, tretja enota z -em oseb. i. (ȃ ı̑) |italijanski slikar| ○ Leonárdodavíncijev -a -o (ȃı̑) ~i izumi izumi Leonarda da Vincija
  28. Leopárdi -ja m z -em oseb. i. (ȃ) |italijanski pesnik| Leopárdijev -a -o (ȃ)
  29. liána -e [ija] ž (ȃ); gl. lijana
  30. Ligúrija -e ž, zem. i. (ú) |italijanska pokrajina|: v ~i ligúrijski -a -o in ligúrski -a -o (ú; ȗ) Ligúrijec -jca m z -em preb. i. (ú) Ligúrijka -e ž, preb. i. (ú) Ligúrijčev -a -o (ú)
  31. líti líjem nedov., 3. os. mn., privzdig. lijó, líj -te, -óč; líl -a, lít, lít -a; lítje; (lít/lìt) (í) 1. Deževnica ~e s streh; poud.: Pot mu ~e s čela |polzi|; Iz gozda ~e hlad |se širi, prihaja|; Luč ~e iz okna na cesto |močno sije|; Z vseh cest ~ejo množice |hitro prihajajo|; brezos., poud. Že ves dan ~e kot iz škafa |močno dežuje| 2. liti kaj ~ krogle, zvonove ulivati; neobč. ~ solze jokati
  32. Livórno -a m, zem. i. (ọ̑) |italijansko pristanišče|: v ~u livórnski -a -o (ọ̑) Livórnčan -a m, preb. i. (ọ̑) Livórnčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  33. Lombardíja -e ž, zem. i. (ı̑) |italijanska pokrajina|: v ~i lombardíjski -a -o (ı̑) Lombárd -a m, preb. i. (ȃ) Lombárdka -e ž, preb. i. (ȃ)
  34. Lorén -- ž, oseb. i. (ẹ̑) |italijanska filmska igralka|
  35. lúna -e ž (ú) ~ vzide, zaide; polna ~; pojm., pesn. ~ lije v sobo |mesečina sije|; poud. ~ ga nosi |je mesečnik|; sleng. biti za ~o biti neumen, naiven
  36. Lyón -a [lijon] m, zem. i. (ọ̑) |francosko mesto|: v ~u lyónski -a -o (ọ̑) Lyónčan -a m, preb. i. (ọ̑) Lyónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  37. Machiavélli -ja [makjaveli] m z -em oseb. i. (ẹ̑) |italijanski politik in teoretik države| Machiavéllijev -a -o (ẹ̑)
  38. máfija -e ž, pojm. (á) italijanska ~; slabš. |podtalno delujoča skupina ljudi|
  39. májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od brata máli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivo mánjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovček nàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene| máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malega májhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~e nàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~e mála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnico málo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok| májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok| do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse| po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popušča májhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi
  40. makarónar -ja m z -em člov. (ọ̑) slabš. |Italijan| makarónarka -e ž, člov. (ọ̑) slabš. |Italijanka| makarónarjev -a -o (ọ̑) slabš.
  41. makarónarščina -e ž, pojm. (ọ̑) slabš. |italijanščina|
  42. malénkost 2 povdk. (ẹ́) poud. Pet milijonov, to res ni ~ |malo|; poud. malenkost komu Nesti vrečo po stopnicah je njemu ~ |lahkó|; poud. malenkost za koga Vse to opraviti v enem dnevu je za nas ~ |lahkó|
  43. Máli 1 -ja m z -em oseb. i., psp (ȃ) Málijevka -e ž, oseb. i. (ȃ) ljud. Málijev -a -o (ȃ)
  44. Máli 2 -ja m z -em zem. i. (ȃ) |afriška država|: v ~u málijski -a -o (ȃ) Málijec -jca m z -em preb. i. (ȃ) Málijka -e ž, preb. i. (ȃ) Málijčev -a -o (ȃ)
  45. málo 5 povdk. (á) Dva milijona, to je bilo ~; ~ mu je bilo do zabave
  46. Mántova -e ž, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~i mántovski -a -o (ȃ) Mántovčan -a m, preb. i. (ȃ) Mántovčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
  47. Marcóni -ja [ko] m z -em oseb. i. (ọ̑) |italijanski izumitelj| Marcónijev -a -o (ọ̑)
  48. Matajúr 1 -ja m z -em zem. i. (ȗ) |gora na slovensko-italijanski meji|: na ~u matajúrski -a -o (ȗ)
  49. Mátterhórn -a [tər] m, zem. i. (áọ́; ȃọ́) |gora na švicarsko-italijanski meji|: na ~u mátterhórnski -a -o (áọ́; ȃọ́)
  50. mégabájt -a m (ẹ̑ȃ) rač. |milijon bajtov|; prim. MB 2

   201 251 301 351 401 451 501 551 601 651  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA