Slovenski pravopis 2001
lij (435-484)
-
jurisdíkcija -e ž, pojm. (í) izvajati ~o sodno oblast; otoki pod ~o Anglije pod oblastjo
-
K 2 -- [ká] m, simb. (ȃ) fiz. kelvin; kem. kalij; rač. kilobajt
-
kabalístika -e ž, pojm. (í) biblijska ~; neobč. To je ~, ne pa znanost čarovnija, skrivnostnost
-
kakó 1 vpraš. nač. prisl. zaim. (ọ́/ọ̑) ~ to govoriš; ~ je bilo v šoli? -Lepo; ~ vam kaj gre zadnje čase; Videl sem, ~ se je zvrnil na strmini; Čutil je, ~ mu nekaj leze po roki da; poud.: ~ zanimivo |izredno|; ~ se mi ta človek smili |zelo|
-
Kalábrija -e ž, zem. i. (á) |italijanska pokrajina|: v ~i kalábrijski -a -o (á) Kalábrijec -jca m s -em preb. i. (á) Kalábrijka -e ž, preb. i. (á) Kalábrijčev -a -o (á)
-
Kampánja -e ž, zem. i. (ȃ) |italijanska pokrajina|: v ~i kampánjski -a -o (ȃ) Kampánjec -jca m s -em preb. i. (ȃ) Kampánjka -e ž, preb. i. (ȃ) Kampánjčev -a -o (ȃ)
-
Kanálska dolína -e -e ž, zem. i. (ȃ í) |pokrajina v severni Italiji|: v ~i ~i kanálski -a -o in kanalskodolínski -a -o (ȃ; ı̑) Kanálec -lca m s -em preb. i. (ȃ) Kanálka -e ž, preb. i. (ȃ) Kanálčev -a -o (ȃ)
-
Kanín -a m, zem. i. (ı̑) |gora v Julijskih Alpah|: na ~u kanínski -a -o (ı̑)
-
Kanínsko pogórje -ega -a s, zem. i. (ı̑ ọ̑) |pogorje v Julijskih Alpah|
-
Kanósa -e ž, zem. i. (ọ̑) |italijanski grad|: v ~i; neobč. iti v ~o priznati podrejenost, ponižati se kanóški -a -o (ọ̑); prim. Canossa
-
karabinjêr -ja m s -em člov. (ȇ) |italijanski policist| karabinjêrjev -a -o (ȇ)
-
karbonár -ja m s -em člov. (á) zgod. |pripadnik italijanskega združitvenega gibanja| karbonárjev -a -o (á) zgod.
-
Kárnija -e ž, zem. i. (ȃ) |keltsko področje v današnji Italiji; italijanska pokrajina|: v ~i kárnijski -a -o (ȃ)
-
Kárnijske Álpe -ih Álp ž mn., zem. i. (ȃ ȃ) |avstrijsko-italijansko gorovje|: v ~ih ~ah
-
kipéti -ím nedov. kípi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla tudi kípel -éla; kipênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Juha ~i; poud.: Fantom kri ~i v žilah |so mladi, živahni|; Betonske zgradbe ~ijo v nebo |se dvigajo|; star. kipeti česa ~ življenjske sile od življenjske sile; poud. kipeti iz česa Iz rane ~i kri |močno odteka, lije|; poud. Iz grl je kipela pesem |Navdušeno so peli|
-
kjé 2 poljubn. mestov. prostor. prisl. zaim. (ẹ́/ẹ̑) Je še ~ tako lepo kakor tukaj; Bi se ~ ustavili?; Se bo že ~ našel prostor tudi zate; Naj se tam ~ ustanovi šola; Morali bi ~ najti človeka za to vlogo; Gledal je, da bi se ~ srečal z njo
-
Klío -e [ijo] ž, oseb. i. (ı̑) |muza zgodovinopisja| Klíjin -a -o (ı̑)
-
klíti klíjem nedov. klíj -te, -óč; klíl -a; klítje; (klít/klìt) (í) Semena ~ejo
-
koketírati -am nedov. -ajóč; koketíranje (ı̑) spogledovati se, ljubimkati: z/s kom/čim ~ z dekletom; poud. ~ z mislijo na uspeh |pričakovati uspeh|; Rada ~a
-
Kómna -e ž, zem. i. (ọ́; ọ̑) |planota v Julijskih Alpah|: na ~i kómenski -a -o [mə] (ọ̑)
-
kondotjêr -ja m s -em člov. (ȇ) zgod. |italijanski vojaški poveljnik| kondotjêrjev -a -o (ȇ) zgod.
-
konstitucionálen -lna -o [ijo] (ȃ) konstitucionálni -a -o [ijo] (ȃ) ~e anomalije konstitucionálnost -i [ijo] ž, pojm. (ȃ)
-
Kríški pôdi -ih -ov m mn., zem. i. (ı̑ ó ı̑ ȏ) |planota v Julijskih Alpah|: na ~ih ~ih
-
Kŕma -e ž, zem. i. (ŕ) |dolina v Julijskih Alpah|: v ~i kŕmski -a -o (ȓ)
-
Krmín -a m, zem. i. (ı̑) |kraj v Julijski krajini|: v ~u krmínski -a -o (ı̑) Krmínčan -a m, preb. i. (ı̑) Krmínčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
-
Kŕn -a m, zem. i. (ŕ) |gora v Julijskih Alpah|: na ~u kŕnski -a -o (ŕ)
-
Kŕnsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȓ ẹ̑) |jezero v Julijskih Alpah|
-
krvavíčnost -i ž, pojm. (í; ı̑) hemofilija
-
kúli 1 -ja m s -em člov. (ȗ) |azijski delavec, težak| kúlijev -a -o (ȗ)
-
kvéstor -ja m s -em člov. (ẹ́) |najvišji italijanski policijski uradnik v provinci|; zgod. |rimski finančni uradnik| kvéstorica -e ž, člov. (ẹ́) kvéstorjev -a -o (ẹ́) kvéstoričin -a -o (ẹ́)
-
kvestúra -e ž (ȗ) |najvišji italijanski policijski urad v provinci|
-
kvint.. prvi del podr. zlož. |pêti| kvintakórd, kvintesénca, kvintilijón
-
Lácij -a m z -em zem. i. (á) |italijanska pokrajina|: v ~u lácijski -a -o (á) Lácijec -jca m z -em preb. i. (á) Lácijka -e ž, preb. i. (á) Lácijčev -a -o (á)
-
Lágo di Cómo -a ~ ~ [ko] m, zem. i. (ȃ ọ̑) |italijansko jezero| lagodicómski -a -o (ọ̑)
-
Lágo Maggióre -a ~ [adžo] m, zem. i. (ȃ ọ̑) |italijansko jezero| lagomaggiórski -a -o (ọ̑)
-
làh láha m, člov. (ȁ á) slabš. |italijanski okupatorski vojak|
-
Làh 2 Láha m, preb. i. (ȁ á) slabš. |Italijan| Láhinja -e ž, preb. i. (á) slabš.
-
lahón -a m, člov. (ọ̑) slabš. |italijanski okupatorski vojak|
-
Lahón -a m, preb. i. (ọ̑) slabš. |Italijan| Lahónka -e ž, preb. i. (ọ̑) slabš. |Italijanka| lahónski -a -o (ọ̑) slabš.
-
láščina -e ž, pojm. (ȃ) star. italijanščina; pokr. furlanščina
-
láško nač. prisl. (ȃ) star. govoriti ~ italijansko; pokr. furlansko po láško nač. prisl. zv. (ȃ) star. govoriti ~ ~
-
Láško 2 -ega s, zem. i. (ȃ) star. Italija láški -a -o (ȃ) star. italijanski Làh Láha m, preb. i. (ȁ á) star. Italijan Láhinja -e ž, preb. i. (ȃ) star. Italijanka
-
Leonárdo da Vínci -a ~ -ja [či] m, tretja enota z -em oseb. i. (ȃ ı̑) |italijanski slikar| ○ Leonárdodavíncijev -a -o (ȃı̑) ~i izumi izumi Leonarda da Vincija
-
Leopárdi -ja m z -em oseb. i. (ȃ) |italijanski pesnik| Leopárdijev -a -o (ȃ)
-
liána -e [ija] ž (ȃ); gl. lijana
-
Ligúrija -e ž, zem. i. (ú) |italijanska pokrajina|: v ~i ligúrijski -a -o in ligúrski -a -o (ú; ȗ) Ligúrijec -jca m z -em preb. i. (ú) Ligúrijka -e ž, preb. i. (ú) Ligúrijčev -a -o (ú)
-
líti líjem nedov., 3. os. mn., privzdig. lijó, líj -te, -óč; líl -a, lít, lít -a; lítje; (lít/lìt) (í) 1. Deževnica ~e s streh; poud.: Pot mu ~e s čela |polzi|; Iz gozda ~e hlad |se širi, prihaja|; Luč ~e iz okna na cesto |močno sije|; Z vseh cest ~ejo množice |hitro prihajajo|; brezos., poud. Že ves dan ~e kot iz škafa |močno dežuje| 2. liti kaj ~ krogle, zvonove ulivati; neobč. ~ solze jokati
-
Livórno -a m, zem. i. (ọ̑) |italijansko pristanišče|: v ~u livórnski -a -o (ọ̑) Livórnčan -a m, preb. i. (ọ̑) Livórnčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
-
Lombardíja -e ž, zem. i. (ı̑) |italijanska pokrajina|: v ~i lombardíjski -a -o (ı̑) Lombárd -a m, preb. i. (ȃ) Lombárdka -e ž, preb. i. (ȃ)
-
Lorén -- ž, oseb. i. (ẹ̑) |italijanska filmska igralka|
185 235 285 335 385 435 485 535 585 635
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani