Slovenski pravopis 2001

lij (401-450)

  1. Gígli -ja [džilji] m z -em oseb. i. (ı̑) |italijanski tenorist| Gíglijev -a -o (ı̑)
  2. Giordáno -a [džo] m, oseb. i. (ȃ) |italijanski slikar; italijanski skladatelj|
  3. Giótto -a [džoto] m, oseb. i. (ọ̑) |italijanski slikar|
  4. Gíro d'Itália -a ~ [džiro ditalija] m, stvar. i. (ı̑ á) |italijanska kolesarska dirka|
  5. Goldóni -ja m z -em oseb. i. (ọ̑) |italijanski komediograf| Goldónijev -a -o (ọ̑)
  6. Gónars -a m, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~u gónarški -a -o (ọ̑) Gónaršan -a m, preb. i. (ọ̑) Gónaršanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  7. Gonzága -e in Gonzága -a [ndz] m, oseb. i. (ȃ; ȃ) |član italijanske plemiške rodbine| Gonzágov -a -o (ȃ), ●Gonzágin -a -o (ȃ)
  8. Goríca -e ž, zem. i. (í) |mesto v severni Italiji|: v ~i goríški -a -o (í) Goričàn -ána in Goričán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Goričánka -e ž, preb. i. (ȃ)
  9. Grádež -a m z -em zem. i. (ȃ) |mesto v severni Italiji|: v ~u grádeški -a -o (ȃ) Gradežàn -ána in Gradežán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Gradežánka -e ž, preb. i. (ȃ)
  10. Grájske Álpe -ih Álp ž mn., zem. i. (á ȃ) |francosko-italijansko gorovje|: v ~ih ~ah
  11. Grámsci -ja [mši] m z -em oseb. i. (ȃ) |italijanski politik| Grámscijev -a -o (ȃ)
  12. grgotáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; grgotánje; (-àt) (á ȃ) redk.: ~ in stokati grgrati; Grlice ~ajo grulijo
  13. grízli -ja m z -em živ. (ı̑) |medved| grízlijev -a -o (ı̑)
  14. Guaréschi -ja [gvareski] m z -em oseb. i. (ẹ̑) |italijanski pisatelj| Guaréschijev -a -o (ẹ̑)
  15. Gumín -a m, zem. i. (ı̑) |kraj v Furlaniji - Julijski krajini|: v ~u gumínski -a -o (ı̑) Gumínčan -a m, preb. i. (ı̑) Gumínčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  16. hájkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; hájkanje (ȃ) koga Italijani so hajkali partizane hájkati se -am se (ȃ) |biti preganjan|: Že tri leta se ~amo po gozdovih
  17. He -- [haé] m, simb. (ẹ́) kem. helij
  18. hemo.. prvi del podr. zlož. |kri| hemofilíja, hemoglobín, hemoragíja
  19. ..ij m. prip. obr. 1. člov. 'nosilec položaja' ordinárij, primárij 2. 'prostor, mesto' prezbitêrij, proscénij, psaltêrij 3. 'snov' bárij, devtêrij, kálij 4. 'skupno ime' kolégij, direktórij
  20. ..ija ž. prip. obr. 1. 'dejanje' invêrzija, incízija 2. 'lastnost' sapiéncija 3. 'stanje' emócija, frustrácija 4. 'popredmetena lastnost' mutácija 5. 'prostor, mesto' Ánglija, Slovénija
  21. independentíst -a m, člov. (ı̑) publ. |pripadnik gibanja za neodvisnost|: italijanski ~i na Tržaškem
  22. Índijski oceán -ega -a m, zem. i. (í ȃ) |ocean med Azijo, Afriko, Antarktiko in Avstralijo|
  23. inkasírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inkasíranje (ı̑) neobč. za kaj ~ ~ stanarino, vodarino |dobiti plačilo|; neobč. Na dan ~ajo več milijonov tolarjev iztržijo
  24. it. okrajš. italijanščina, italijanski
  25. Itálec -lca m z -em preb. i. (ȃ) |prvotni prebivalec Italije| Itálka -e ž, preb. i. (ȃ) itálski -a -o (ȃ) Itálčev -a -o (ȃ)
  26. ITL -- [iteèl] m (ȅ) |italijanska lira|
  27. izdražíti -ím dov., izdrážil -a, nam. izdražít/izdražìt; drugo gl. dražiti 1 (í/ı̑ í) kaj ~ posestvo za nekaj milijonov kupiti na dražbi
  28. izlíti -líjem dov., nam. izlít/izlìt; izlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ juho na krožnik; poud. ~ svoje gorje |brez pridržkov izraziti|; izliti kaj na koga/kaj poud. ~ žolč na podrejenega |zelo ga ošteti| izlíti se -líjem se (í) Mleko se je izlilo; brezos., poud. Do večera se bo že izlilo |prenehalo deževati|
  29. jábolko -a [u̯k] s (á) 1. olupiti ~; granatno ~; rastl. zlato ~ kranjska lilija; mn., snov. kilogram jabolk 2. izobr. ~ spora |vzrok|; žarg. ~ na zvoniku; prakt.sp. ~ na vratu adamovo jabolko
  30. Jálovec -vca m z -em zem. i. (á) |gora v Julijskih Alpah|: na ~u jálovški -a -o (á)
  31. Jelôvica 1 -e ž, zem. i. (ȏ) |planota v Julijskih Alpah|: na ~i jelôviški -a -o (ȏ) Jelôvičan -a m, preb. i. (ȏ) Jelôvičanka -e ž, preb. i. (ȏ)
  32. júg -a in jùg júga m, pojm. (ȗ; ȕ ú) piha od ~a, z ~a; smer sever—jug; ~ na zemljevidu; ~ države; Ptice se selijo na ~; bučanje ~a |vetra|
  33. Júg 2 -a m, zem. i. (ȗ) publ. |južni del večje zemljepisne enote|: italijanski ~
  34. jul. okrajš. julij
  35. jurisdíkcija -e ž, pojm. (í) izvajati ~o sodno oblast; otoki pod ~o Anglije pod oblastjo
  36. K 2 -- [ká] m, simb. (ȃ) fiz. kelvin; kem. kalij; rač. kilobajt
  37. kabalístika -e ž, pojm. (í) biblijska ~; neobč. To je ~, ne pa znanost čarovnija, skrivnostnost
  38. kakó 1 vpraš. nač. prisl. zaim. (ọ́/ọ̑) ~ to govoriš; ~ je bilo v šoli? -Lepo; ~ vam kaj gre zadnje čase; Videl sem, ~ se je zvrnil na strmini; Čutil je, ~ mu nekaj leze po roki da; poud.: ~ zanimivo |izredno|; ~ se mi ta človek smili |zelo|
  39. Kalábrija -e ž, zem. i. (á) |italijanska pokrajina|: v ~i kalábrijski -a -o (á) Kalábrijec -jca m s -em preb. i. (á) Kalábrijka -e ž, preb. i. (á) Kalábrijčev -a -o (á)
  40. Kampánja -e ž, zem. i. (ȃ) |italijanska pokrajina|: v ~i kampánjski -a -o (ȃ) Kampánjec -jca m s -em preb. i. (ȃ) Kampánjka -e ž, preb. i. (ȃ) Kampánjčev -a -o (ȃ)
  41. Kanálska dolína -e -e ž, zem. i. (ȃ í) |pokrajina v severni Italiji|: v ~i ~i kanálski -a -o in kanalskodolínski -a -o (ȃ; ı̑) Kanálec -lca m s -em preb. i. (ȃ) Kanálka -e ž, preb. i. (ȃ) Kanálčev -a -o (ȃ)
  42. Kanín -a m, zem. i. (ı̑) |gora v Julijskih Alpah|: na ~u kanínski -a -o (ı̑)
  43. Kanínsko pogórje -ega -a s, zem. i. (ı̑ ọ̑) |pogorje v Julijskih Alpah|
  44. Kanósa -e ž, zem. i. (ọ̑) |italijanski grad|: v ~i; neobč. iti v ~o priznati podrejenost, ponižati se kanóški -a -o (ọ̑); prim. Canossa
  45. karabinjêr -ja m s -em člov. (ȇ) |italijanski policist| karabinjêrjev -a -o (ȇ)
  46. karbonár -ja m s -em člov. (á) zgod. |pripadnik italijanskega združitvenega gibanja| karbonárjev -a -o (á) zgod.
  47. Kárnija -e ž, zem. i. (ȃ) |keltsko področje v današnji Italiji; italijanska pokrajina|: v ~i kárnijski -a -o (ȃ)
  48. Kárnijske Álpe -ih Álp ž mn., zem. i. (ȃ ȃ) |avstrijsko-italijansko gorovje|: v ~ih ~ah
  49. kipéti -ím nedov. kípi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla tudi kípel -éla; kipênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Juha ~i; poud.: Fantom kri ~i v žilah |so mladi, živahni|; Betonske zgradbe ~ijo v nebo |se dvigajo|; star. kipeti česa ~ življenjske sile od življenjske sile; poud. kipeti iz česa Iz rane ~i kri |močno odteka, lije|; poud. Iz grl je kipela pesem |Navdušeno so peli|
  50. kjé 2 poljubn. mestov. prostor. prisl. zaim. (ẹ́/ẹ̑) Je še ~ tako lepo kakor tukaj; Bi se ~ ustavili?; Se bo že ~ našel prostor tudi zate; Naj se tam ~ ustanovi šola; Morali bi ~ najti človeka za to vlogo; Gledal je, da bi se ~ srečal z njo

   151 201 251 301 351 401 451 501 551 601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA