Slovenski pravopis 2001

lij (385-434)

  1. frfolévati -am nedov. -ajóč, -áje; frfolévanje (ẹ́) redk. Metulji ~ajo frfolijo
  2. Furlaníja -e ž, zem. i. (ı̑) |italijanska pokrajina|: v ~i furlánski -a -o (ȃ) Furlàn -ána in Furlán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Furlánka -e ž, preb. i. (ȃ)
  3. Ga -- [geá] m, simb. (á) kem. galij
  4. Galilêj -a m z -em oseb. i. (ȇ) |italijanski naravoslovec| Galilêjev -a -o (ȇ)
  5. Galípoli -ja m z -em zem. i. (ı̑) na ~u |na turškem polotoku|; v ~u |v turškem mestu| galípolijski -a -o (ı̑)
  6. Galváni -ja m z -em oseb. i. (ȃ) |italijanski zdravnik in naravoslovec| Galvánijev -a -o (ȃ)
  7. Gárda -e ž, zem. i. (ȃ) |italijansko zdravilišče| gárdski -a -o (ȃ) Gárdčan -a m, preb. i. (ȃ) Gárdčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
  8. Gardéna -e ž, zem. i. (ẹ̑) |dolina v italijanskih Alpah|: v ~i gardénski -a -o (ẹ̑)
  9. Gárdsko jézero -ega -a m, zem. i. (ȃ ẹ̑) |italijansko jezero|
  10. Garibáldi -ja m z -em oseb. i. (á) |italijanski revolucionar| Garibáldijev -a -o (á)
  11. Génova -e ž, zem. i. (ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~i génovski -a -o (ẹ̑) Génovčan -a m, preb. i. (ẹ̑) Génovčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
  12. gibelín -a m, člov. (ı̑) zgod. |privrženec italijanske cesarske politike|
  13. gíga.. prvi del podr. zlož. (ı̑) |milijarda| gígabájten, gígaméter, gígaelektrónvólt
  14. gígaelektrónvólt -a m (ı̑ọ̑ọ̑) |milijarda elektronvoltov|
  15. gígaméter -tra m (ı̑ẹ́) |milijarda metrov|
  16. gígavát -a m (ı̑ȃ) |milijarda vatov|
  17. Gígli -ja [džilji] m z -em oseb. i. (ı̑) |italijanski tenorist| Gíglijev -a -o (ı̑)
  18. Giordáno -a [džo] m, oseb. i. (ȃ) |italijanski slikar; italijanski skladatelj|
  19. Giótto -a [džoto] m, oseb. i. (ọ̑) |italijanski slikar|
  20. Gíro d'Itália -a ~ [džiro ditalija] m, stvar. i. (ı̑ á) |italijanska kolesarska dirka|
  21. Goldóni -ja m z -em oseb. i. (ọ̑) |italijanski komediograf| Goldónijev -a -o (ọ̑)
  22. Gónars -a m, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~u gónarški -a -o (ọ̑) Gónaršan -a m, preb. i. (ọ̑) Gónaršanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  23. Gonzága -e in Gonzága -a [ndz] m, oseb. i. (ȃ; ȃ) |član italijanske plemiške rodbine| Gonzágov -a -o (ȃ), ●Gonzágin -a -o (ȃ)
  24. Goríca -e ž, zem. i. (í) |mesto v severni Italiji|: v ~i goríški -a -o (í) Goričàn -ána in Goričán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Goričánka -e ž, preb. i. (ȃ)
  25. Grádež -a m z -em zem. i. (ȃ) |mesto v severni Italiji|: v ~u grádeški -a -o (ȃ) Gradežàn -ána in Gradežán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Gradežánka -e ž, preb. i. (ȃ)
  26. Grájske Álpe -ih Álp ž mn., zem. i. (á ȃ) |francosko-italijansko gorovje|: v ~ih ~ah
  27. Grámsci -ja [mši] m z -em oseb. i. (ȃ) |italijanski politik| Grámscijev -a -o (ȃ)
  28. grgotáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; grgotánje; (-àt) (á ȃ) redk.: ~ in stokati grgrati; Grlice ~ajo grulijo
  29. grízli -ja m z -em živ. (ı̑) |medved| grízlijev -a -o (ı̑)
  30. Guaréschi -ja [gvareski] m z -em oseb. i. (ẹ̑) |italijanski pisatelj| Guaréschijev -a -o (ẹ̑)
  31. Gumín -a m, zem. i. (ı̑) |kraj v Furlaniji - Julijski krajini|: v ~u gumínski -a -o (ı̑) Gumínčan -a m, preb. i. (ı̑) Gumínčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  32. hájkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; hájkanje (ȃ) koga Italijani so hajkali partizane hájkati se -am se (ȃ) |biti preganjan|: Že tri leta se ~amo po gozdovih
  33. He -- [haé] m, simb. (ẹ́) kem. helij
  34. hemo.. prvi del podr. zlož. |kri| hemofilíja, hemoglobín, hemoragíja
  35. ..ij m. prip. obr. 1. člov. 'nosilec položaja' ordinárij, primárij 2. 'prostor, mesto' prezbitêrij, proscénij, psaltêrij 3. 'snov' bárij, devtêrij, kálij 4. 'skupno ime' kolégij, direktórij
  36. ..ija ž. prip. obr. 1. 'dejanje' invêrzija, incízija 2. 'lastnost' sapiéncija 3. 'stanje' emócija, frustrácija 4. 'popredmetena lastnost' mutácija 5. 'prostor, mesto' Ánglija, Slovénija
  37. independentíst -a m, člov. (ı̑) publ. |pripadnik gibanja za neodvisnost|: italijanski ~i na Tržaškem
  38. Índijski oceán -ega -a m, zem. i. (í ȃ) |ocean med Azijo, Afriko, Antarktiko in Avstralijo|
  39. inkasírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inkasíranje (ı̑) neobč. za kaj ~ ~ stanarino, vodarino |dobiti plačilo|; neobč. Na dan ~ajo več milijonov tolarjev iztržijo
  40. it. okrajš. italijanščina, italijanski
  41. Itálec -lca m z -em preb. i. (ȃ) |prvotni prebivalec Italije| Itálka -e ž, preb. i. (ȃ) itálski -a -o (ȃ) Itálčev -a -o (ȃ)
  42. ITL -- [iteèl] m (ȅ) |italijanska lira|
  43. izdražíti -ím dov., izdrážil -a, nam. izdražít/izdražìt; drugo gl. dražiti 1 (í/ı̑ í) kaj ~ posestvo za nekaj milijonov kupiti na dražbi
  44. izlíti -líjem dov., nam. izlít/izlìt; izlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ juho na krožnik; poud. ~ svoje gorje |brez pridržkov izraziti|; izliti kaj na koga/kaj poud. ~ žolč na podrejenega |zelo ga ošteti| izlíti se -líjem se (í) Mleko se je izlilo; brezos., poud. Do večera se bo že izlilo |prenehalo deževati|
  45. jábolko -a [u̯k] s (á) 1. olupiti ~; granatno ~; rastl. zlato ~ kranjska lilija; mn., snov. kilogram jabolk 2. izobr. ~ spora |vzrok|; žarg. ~ na zvoniku; prakt.sp. ~ na vratu adamovo jabolko
  46. Jálovec -vca m z -em zem. i. (á) |gora v Julijskih Alpah|: na ~u jálovški -a -o (á)
  47. Jelôvica 1 -e ž, zem. i. (ȏ) |planota v Julijskih Alpah|: na ~i jelôviški -a -o (ȏ) Jelôvičan -a m, preb. i. (ȏ) Jelôvičanka -e ž, preb. i. (ȏ)
  48. júg -a in jùg júga m, pojm. (ȗ; ȕ ú) piha od ~a, z ~a; smer sever—jug; ~ na zemljevidu; ~ države; Ptice se selijo na ~; bučanje ~a |vetra|
  49. Júg 2 -a m, zem. i. (ȗ) publ. |južni del večje zemljepisne enote|: italijanski ~
  50. jul. okrajš. julij

   135 185 235 285 335 385 435 485 535 585  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA