Slovenski pravopis 2001

lij (310-359)

  1. cianíd -a [ija] m, snov. (ı̑) kalijev ~; vodikov ~ cianovodik
  2. Cimarósa -e in Cimarósa -a [čimaroza] m, oseb. i. (ọ̑; ọ̑) |italijanski skladatelj| Cimarósov -a -o (ọ̑), ●Cimarósin -a -o (ọ̑)
  3. clío -a [klijo] m s -em/-om [em] tudi živ. (ı̑) |avtomobil|
  4. Codélli -ja [kodeli] m s -em oseb. i. (ẹ̑) |član italijanske plemiške rodbine| Codéllijev -a -o (ẹ̑)
  5. Collódi -ja [kolodi] m s -em oseb. i. (ọ̑) |italijanski pisatelj| Collódijev -a -o (ọ̑)
  6. Cómo -a [ko] m, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~u cómski -a -o (ọ̑) Cómčan -a m, preb. i. (ọ̑) Cómčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  7. Coroníni -ja [ko] m s -em oseb. i. (ı̑) |član italijanske plemiške rodbine| Coronínijev -a -o (ı̑)
  8. Corréggio -ggia [koredžo] m s -em oseb. i. (ẹ̑) |italijanski slikar| Corréggiev -a -o (ẹ̑)
  9. Cortína d'Ampézzo -e ~ [kortina dampeco] ž, zem. i. (ı̑ ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~i ~ cortinodampéški -a -o, neurad. cortínski -a -o (ẹ̑; ı̑) Cortinodampéčan -a m, preb. i. (ẹ̑) Cortinodampéčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
  10. Cróce -ja [kroče] m s -em oseb. i. (ọ̑) |italijanski filozof| Crócejev -a -o (ọ̑)
  11. Crónia -e in Crónia -a [kronija] m, druga oblika s -em oseb. i. (ọ̑; ọ̑) |italijanski jezikoslovec| Crónijev -a -o (ọ̑), ●Cróniin -a -o (ọ̑)
  12. cúkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cúkanje (ú ȗ) knj. pog. koga za kaj očeta ~ ~ rokav potegovati; knj. pog. cukati kaj iz česa ~ nitke iz blaga puliti, vleči; avt. žarg. Motor ~a sunkovito vleče; lov. žarg. Riba ~a prijema; brezos., knj. pog. cukati koga ~a me v rami trga me, kljuva mi cúkati ga -am ga (ú ȗ) knj. pog., poud. |piti alkoholne pijače| cúkati se -am se (ú ȗ) knj. pog. za kaj Otroci se ~ajo za bombone pulijo, prerivajo; knj. pog. cukati se z/s kom Fant se rad ~a z vrstniki pretepa, ruje
  13. cúrkoma nač. prisl. (ȗ) Dež lije ~
  14. Custózza -e [kustoca] ž, zem. i. (ọ̑) |italijanski kraj|: v ~i custóški -a -o (ọ̑) Custóčan -a m, preb. i. (ọ̑) Custóčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  15. Cvíngli -ja m s -em oseb. i. (ı̑) |švicarski reformator| Cvínglijev -a -o (ı̑); prim. Zwingli
  16. čartízem -zma m, pojm. (í) zgod. |delavsko gibanje v Angliji|
  17. čéhovski -a -o (ẹ̑) poud. ~a melanholija |kot pri Čehovu|
  18. Červinján -a m, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~u červinjánski -a -o (ȃ) Červinjánčan -a m, preb. i. (ȃ) Červinjánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
  19. číst -a -o tudi číst -a -ó; -êjši -a -e (ı̑ í í; ı̑; ı̑ í ọ̑; ȇ) ~i čevlji; ~o zlato; poud. imeti ~o srce |biti moralno neoporečen|; biti, ostati ~ čísti -a -o (í; ı̑) ~ dobiček; ~a teža čísti -ega m, pojm. (í; ı̑) knj. pog. imeti pet milijonov ~ega čistega dobička čísta -e ž, rod. mn. -ih (í; ı̑) poud. ne biti pri ~i |biti duševno zmeden| čísto -ega s, snov. (í; ı̑) dati otroka v ~ |v čisto perilo| čístost -i ž, pojm. (í; ı̑)
  20. čožót -a m, člov. (ọ̑) |italijanski ribič|
  21. Čŕna pŕst -e -í ž, druga enota dalje -i -- -i -jó zem. i. (ŕ ȓ  ŕ ı̑) |gora v Julijskih Alpah|: na ~i ~i
  22. Dalí -ja m z -em oseb. i. (ı̑) |španski slikar| Dalíjev -a -o (ı̑)
  23. D'Annúnzio -a [danuncijo] m z -em oseb. i. (ȗ) |italijanski književnik in politik| D'Annúnziev -a -o (ȗ)
  24. Dánte Alighiêri -ja -ja [gje] m z -em oseb. i. (ȃ ȇ) |italijanski pesnik| ○ Dántealighiêrijev -a -o (ȃȇ) ~e pesmi pesmi Danteja Alighierija
  25. De Amícis -a [iči] m, oseb. i. (ı̑) |italijanski pisatelj| De Amícisov -a -o (ı̑)
  26. dejáti 2 dêjem tudi dejáti dém dov., 2. in 3. os. dv. dêjeta tudi désta; 2. os. mn. dêjete tudi déste, 3. os. mn. tudi dejó, dèj/dêj dêjte; -ál -ála, -át, -án -ána; (-àt) (á ȇ; á ẹ̑) 1. star. dati: koga/kaj ~ otroka v posteljo 2. neobč.: Sončni žarki dobro ~o prijajo, koristijo; Nič ne de Nič hudega; Vseeno je; dejati komu Dobro mu de, če ga hvalijo ugaja mu
  27. délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑) 1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/ kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ● delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati| 2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovati délati se -am se (ẹ́ ẹ̑) 1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a 2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi
  28. Delédda -e [eda] ž, oseb. i. (ẹ̑) |italijanska pisateljica|
  29. deprésor -ja m z -em snov. (ẹ̑) |kemikalija za zmanjšanje aktivnosti reagentov|
  30. De Síca ~ -e in De Síca ~ -a [ka] m, oseb. i. (ı̑ ı̑) |italijanski režiser| De Sícov ~ -a ~ -o (ı̑), ●De Sícin ~ -a ~ -o (ı̑)
  31. déti 1 dénem dov. dêni -íte, dèl/dél déla, dèt/dét, dét -a; (dèt/dét) (ẹ́) 1. dati: kaj ~ puško na ramo; Kam bi del 2. neobč.: Denimo, da je tako recimo, mislimo si; deti komu Pijača mu je dobro dela prijala, koristila; Dobro mu ~e, če ga hvalijo ugaja mu déti se dénem se (ẹ́) poud. Ne ve, kam naj se ~e |kaj naj dela, kako naj se vede|
  32. Doberdób -a m, zem. i. (ọ̑) |kraj v severni Italiji|: v ~u doberdóbski -a -o (ọ̑) Doberdóbčan -a m, preb. i. (ọ̑) Doberdóbčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  33. Dólič -a m z -em zem. i. (ọ̑) |ledeniška dolina v Julijskih Alpah| dóliški -a -o (ọ̑)
  34. doliho.. prvi del podr. zlož. |dolgo| dolihokefalíja, dolihokefálen
  35. dolíti -líjem dov., nam. dolít/dolìt; dolítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ vino v sod
  36. Dolomíti -ov m mn., zem. i. (ı̑) |italijansko pogorje|: v ~ih dolomítski -a -o (ı̑)
  37. dón 1 -a m, člov. (ọ̑) |gospod v italijanskem in španskem okolju|: ~ Lorenzo dóna -e ž, člov. (ọ̑) |gospa v italijanskem okolju|: ~ Luiza
  38. Donatéllo -a [elo] m, oseb. i. (ẹ̑) |italijanski kipar|
  39. Donizétti -ja [doniceti] m z -em oseb. i. (ẹ̑) |italijanski skladatelj| Donizéttijev -a -o (ẹ̑)
  40. dónja -e ž, člov. (ọ̑) |gospa v španskem okolju|: ~ Emilija
  41. drúgič 2 zapored. prisl. zaim. (ú/ȗ) Že ~ ga nisem našel doma; Milijon prvič, ~, tretjič — dragocena vaza je vaša
  42. dvá.. 1 prvi del podr. zlož. (ȃ) dvátísočléten, dvámilijónski
  43. Éco -a [eko] m, oseb. i. (ẹ̑) |italijanski filozof in pisatelj|
  44. Élba -e ž, zem. i. (ẹ̑) |italijanski otok|: na ~i élbski -a -o (ẹ̑)
  45. Émil -a m, oseb. i. (ẹ̑) Emílija -e ž, oseb. i. (ı̑)
  46. enkláva -e ž (ȃ) Vatikan leži kot ~ sredi Italije |kot otok|
  47. Éste -ja m z -em oseb. i. (ẹ̑) |član italijanske plemiške rodbine| Éstejev -a -o (ẹ̑)
  48. estuárij -a m z -em (á) zem. |lijakasto ustje reke|
  49. Étna -e ž, zem. i. (ẹ̑) |italijanski vulkan| étenski -a -o [tə] (ẹ̑)
  50. Etrúrija -e ž, zem. i. (ú) |antična pokrajina v Italiji|: v ~i etrúrijski -a -o in etrúrski -a -o in etruščánski -a -o (ú; ȗ; ȃ) Etrúrijec -jca m z -em preb. i. (ú) Etruščan Etruščàn -ána in Etruščán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Etrúrijka -e ž, preb. i. (ú) Etruščanka Etruščánka -e ž, preb. i. (ȃ) Etrúrijčev -a -o (ú)

   60 110 160 210 260 310 360 410 460 510  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA