Slovenski pravopis 2001

lij (301-350)

  1. Carniólia -e [karnijolija] ž, stvar. i. (ọ̑) |časopis za umetnost|
  2. Carpáccio -a [karpačo] m s -em oseb. i. (ȃ) |italijanski slikar| Carpácciev -a -o (ȃ)
  3. Carrára -e [karara] ž, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~i carrárski -a -o (ȃ) Carrárčan -a m, preb. i. (ȃ) Carrárčanka -e ž, preb. i. (ȃ); prim. kararski
  4. Carúso -a [karuzo] m, oseb. i. (ȗ) |italijanski pevec|
  5. Casanôva -e in Casanôva -a [kaz] m, oseb. i. (ȏ; ȏ) |italijanski pustolovec in zapeljivec| Casanôvov -a -o (ȏ), ●Casanôvin -a -o (ȏ)
  6. Cavour -ja [kavúr] m s ~em oseb. i. (ȗ) |italijanski državnik| Cavourjev -a -o (ȗ)
  7. centézim -a m (ẹ̑) |stotina italijanske lire|
  8. Chígi -ja [kidži] m s -em oseb. i. (ı̑) |član italijanske plemiške rodbine| Chígiji -ev m mn., oseb. i. (ı̑) |plemiška rodbina| chígijski -a -o (ı̑) Chígijev -a -o (ı̑)
  9. cian.. [ija] prvi del podr. zlož. cianamíd, ciankálij
  10. cianíd -a [ija] m, snov. (ı̑) kalijev ~; vodikov ~ cianovodik
  11. Cimarósa -e in Cimarósa -a [čimaroza] m, oseb. i. (ọ̑; ọ̑) |italijanski skladatelj| Cimarósov -a -o (ọ̑), ●Cimarósin -a -o (ọ̑)
  12. clío -a [klijo] m s -em/-om [em] tudi živ. (ı̑) |avtomobil|
  13. Codélli -ja [kodeli] m s -em oseb. i. (ẹ̑) |član italijanske plemiške rodbine| Codéllijev -a -o (ẹ̑)
  14. Collódi -ja [kolodi] m s -em oseb. i. (ọ̑) |italijanski pisatelj| Collódijev -a -o (ọ̑)
  15. Cómo -a [ko] m, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~u cómski -a -o (ọ̑) Cómčan -a m, preb. i. (ọ̑) Cómčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  16. Coroníni -ja [ko] m s -em oseb. i. (ı̑) |član italijanske plemiške rodbine| Coronínijev -a -o (ı̑)
  17. Corréggio -ggia [koredžo] m s -em oseb. i. (ẹ̑) |italijanski slikar| Corréggiev -a -o (ẹ̑)
  18. Cortína d'Ampézzo -e ~ [kortina dampeco] ž, zem. i. (ı̑ ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~i ~ cortinodampéški -a -o, neurad. cortínski -a -o (ẹ̑; ı̑) Cortinodampéčan -a m, preb. i. (ẹ̑) Cortinodampéčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
  19. Cróce -ja [kroče] m s -em oseb. i. (ọ̑) |italijanski filozof| Crócejev -a -o (ọ̑)
  20. Crónia -e in Crónia -a [kronija] m, druga oblika s -em oseb. i. (ọ̑; ọ̑) |italijanski jezikoslovec| Crónijev -a -o (ọ̑), ●Cróniin -a -o (ọ̑)
  21. cúkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cúkanje (ú ȗ) knj. pog. koga za kaj očeta ~ ~ rokav potegovati; knj. pog. cukati kaj iz česa ~ nitke iz blaga puliti, vleči; avt. žarg. Motor ~a sunkovito vleče; lov. žarg. Riba ~a prijema; brezos., knj. pog. cukati koga ~a me v rami trga me, kljuva mi cúkati ga -am ga (ú ȗ) knj. pog., poud. |piti alkoholne pijače| cúkati se -am se (ú ȗ) knj. pog. za kaj Otroci se ~ajo za bombone pulijo, prerivajo; knj. pog. cukati se z/s kom Fant se rad ~a z vrstniki pretepa, ruje
  22. cúrkoma nač. prisl. (ȗ) Dež lije ~
  23. Custózza -e [kustoca] ž, zem. i. (ọ̑) |italijanski kraj|: v ~i custóški -a -o (ọ̑) Custóčan -a m, preb. i. (ọ̑) Custóčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  24. Cvíngli -ja m s -em oseb. i. (ı̑) |švicarski reformator| Cvínglijev -a -o (ı̑); prim. Zwingli
  25. čartízem -zma m, pojm. (í) zgod. |delavsko gibanje v Angliji|
  26. čéhovski -a -o (ẹ̑) poud. ~a melanholija |kot pri Čehovu|
  27. Červinján -a m, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~u červinjánski -a -o (ȃ) Červinjánčan -a m, preb. i. (ȃ) Červinjánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
  28. číst -a -o tudi číst -a -ó; -êjši -a -e (ı̑ í í; ı̑; ı̑ í ọ̑; ȇ) ~i čevlji; ~o zlato; poud. imeti ~o srce |biti moralno neoporečen|; biti, ostati ~ čísti -a -o (í; ı̑) ~ dobiček; ~a teža čísti -ega m, pojm. (í; ı̑) knj. pog. imeti pet milijonov ~ega čistega dobička čísta -e ž, rod. mn. -ih (í; ı̑) poud. ne biti pri ~i |biti duševno zmeden| čísto -ega s, snov. (í; ı̑) dati otroka v ~ |v čisto perilo| čístost -i ž, pojm. (í; ı̑)
  29. čožót -a m, člov. (ọ̑) |italijanski ribič|
  30. Čŕna pŕst -e -í ž, druga enota dalje -i -- -i -jó zem. i. (ŕ ȓ  ŕ ı̑) |gora v Julijskih Alpah|: na ~i ~i
  31. Dalí -ja m z -em oseb. i. (ı̑) |španski slikar| Dalíjev -a -o (ı̑)
  32. D'Annúnzio -a [danuncijo] m z -em oseb. i. (ȗ) |italijanski književnik in politik| D'Annúnziev -a -o (ȗ)
  33. Dánte Alighiêri -ja -ja [gje] m z -em oseb. i. (ȃ ȇ) |italijanski pesnik| ○ Dántealighiêrijev -a -o (ȃȇ) ~e pesmi pesmi Danteja Alighierija
  34. De Amícis -a [iči] m, oseb. i. (ı̑) |italijanski pisatelj| De Amícisov -a -o (ı̑)
  35. dejáti 2 dêjem tudi dejáti dém dov., 2. in 3. os. dv. dêjeta tudi désta; 2. os. mn. dêjete tudi déste, 3. os. mn. tudi dejó, dèj/dêj dêjte; -ál -ála, -át, -án -ána; (-àt) (á ȇ; á ẹ̑) 1. star. dati: koga/kaj ~ otroka v posteljo 2. neobč.: Sončni žarki dobro ~o prijajo, koristijo; Nič ne de Nič hudega; Vseeno je; dejati komu Dobro mu de, če ga hvalijo ugaja mu
  36. délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑) 1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/ kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ● delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati| 2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovati délati se -am se (ẹ́ ẹ̑) 1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a 2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi
  37. Delédda -e [eda] ž, oseb. i. (ẹ̑) |italijanska pisateljica|
  38. deprésor -ja m z -em snov. (ẹ̑) |kemikalija za zmanjšanje aktivnosti reagentov|
  39. De Síca ~ -e in De Síca ~ -a [ka] m, oseb. i. (ı̑ ı̑) |italijanski režiser| De Sícov ~ -a ~ -o (ı̑), ●De Sícin ~ -a ~ -o (ı̑)
  40. déti 1 dénem dov. dêni -íte, dèl/dél déla, dèt/dét, dét -a; (dèt/dét) (ẹ́) 1. dati: kaj ~ puško na ramo; Kam bi del 2. neobč.: Denimo, da je tako recimo, mislimo si; deti komu Pijača mu je dobro dela prijala, koristila; Dobro mu ~e, če ga hvalijo ugaja mu déti se dénem se (ẹ́) poud. Ne ve, kam naj se ~e |kaj naj dela, kako naj se vede|
  41. Doberdób -a m, zem. i. (ọ̑) |kraj v severni Italiji|: v ~u doberdóbski -a -o (ọ̑) Doberdóbčan -a m, preb. i. (ọ̑) Doberdóbčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  42. Dólič -a m z -em zem. i. (ọ̑) |ledeniška dolina v Julijskih Alpah| dóliški -a -o (ọ̑)
  43. doliho.. prvi del podr. zlož. |dolgo| dolihokefalíja, dolihokefálen
  44. dolíti -líjem dov., nam. dolít/dolìt; dolítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ vino v sod
  45. Dolomíti -ov m mn., zem. i. (ı̑) |italijansko pogorje|: v ~ih dolomítski -a -o (ı̑)
  46. dón 1 -a m, člov. (ọ̑) |gospod v italijanskem in španskem okolju|: ~ Lorenzo dóna -e ž, člov. (ọ̑) |gospa v italijanskem okolju|: ~ Luiza
  47. Donatéllo -a [elo] m, oseb. i. (ẹ̑) |italijanski kipar|
  48. Donizétti -ja [doniceti] m z -em oseb. i. (ẹ̑) |italijanski skladatelj| Donizéttijev -a -o (ẹ̑)
  49. dónja -e ž, člov. (ọ̑) |gospa v španskem okolju|: ~ Emilija
  50. drúgič 2 zapored. prisl. zaim. (ú/ȗ) Že ~ ga nisem našel doma; Milijon prvič, ~, tretjič — dragocena vaza je vaša

   51 101 151 201 251 301 351 401 451 501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA