Slovenski pravopis 2001

lij (260-309)

  1. básreliéf -a [barelijef] m (ȃẹ̑); gl. barelief
  2. Be -- [beé] m, simb. (ẹ̑) kem. berilij
  3. belkánto -a m, pojm. (ȃ) glasb. |italijanski način petja|
  4. Bellíni -ja [eli] m z -em oseb. i. (ı̑) |italijanski skladatelj| Bellínijev -a -o (ı̑)
  5. Belopéški jézeri -ih jézer s dv., zem. i. (ẹ̑ ẹ̑) |jezeri v severovzhodni Italiji|
  6. Benéška Slovénija -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ ẹ́) |pokrajina v severovzhodni Italiji|: v ~i ~i beneškoslovénski -a -o (ẹ́) Benéški Slovénec -ega -nca m, druga enota z -em preb. i. (ẹ̑ ẹ́) Benéška Slovénka -e -e ž, preb. i. (ẹ̑ ẹ́)
  7. Benétke -étk ž mn., zem. i. (ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~ah benéški -a -o tudi benečánski -a -o (ẹ̑; ȃ) Benečàn -ána in Benečán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Benečánka -e ž, preb. i. (ȃ)
  8. Bêrgamo -a m, zem. i. (ȇ) |italijansko mesto|: v ~u bêrgamski -a -o (ȇ) Bêrgamčan -a m, preb. i. (ȇ) Bêrgamčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
  9. bersaljêr -ja m z -em člov. (ȇ) |italijanski pehotni vojak| bersaljêrjev -a -o (ȇ)
  10. beséda -e ž, rod. mn. tudi besedí (ẹ̑) 1. pomen ~e; prevajati od ~e do ~e |dobesedno|; z drugimi ~ami |drugače povedano|; poud.: ~ vseh besed |zelo pomembna|; To so same ~e |brez vsebine|; vznes. ~e ljubezni 2. imeti glavno ~o; poud.: držati ~o |izpolnjevati obljubljeno|; prelomiti ~o |ne izpolniti dogovorjenega|; Častna ~, tako je bilo |res, zares|; biti mož ~ |držati obljubo|; z eno ~o (povedano) |na kratko| 3. pojm. vezana ~ pesništvo, poezija; poud. ~ je bila o knjigi |govorili so|; vznes.: božja ~ |evangelij|; materina ~ |materinščina|
  11. bíbličen -čna -o (í) svetopisemski bíblični -a -o (í) ~ motiv; ~ slog biblijski slog bíbličnost -i ž, pojm. (í)
  12. bístveno 2 povdk. (ı̑) ~ je, da vztrajate pri svojem; Kaj drugi mislijo o tem, ni ~
  13. bíti 2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ı̏ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ı̑); bíl -à -ó in -ò (ı̑ ȁ ọ̑; ı̑ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ı̑; ı̏ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; ○bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ı̏); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan I. kot polnopomenski glag. 1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; ○Kako si Kako se imaš 2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet 3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz II. kot pomožnik 1. a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi| d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi ( ○bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal; f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo 2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
  14. Boccáccio -ccia [bokačo] m z -em oseb. i. (ȃ) |italijanski pesnik in novelist| Boccácciev -a -o (ȃ)
  15. bodíka 1 -e ž (í) zasaditi ~o |grm|; redk. Lasje mu štrlijo kot ~e bodice
  16. Bogatín -a m, zem. i. (ı̑) |gora v Julijskih Alpah|: na ~u
  17. Bológna -e [onja] ž, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~i bolónjski -a -o (ọ̑) Bológnčan -a m, preb. i. (ọ̑) Bológnčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  18. Bolzáno -a [ca] m, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~u bolzánski -a -o (ȃ) Bolzánčan -a m, preb. i. (ȃ) Bolzánčanka -e ž, preb. i. (ȃ); prim. Bozen
  19. Bósko -a m, oseb. i. (ọ̑) |italijanski katoliški duhovnik|
  20. Botticélli -ja m z -em oseb. i. [botičeli] (ẹ̑) |italijanski slikar| Botticéllijev -a -o (ẹ̑)
  21. Bózen -zna [oc] m, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~u bózenski -a -o (ọ̑) Bózenčan -a m, preb. i. (ọ̑) Bózenčanka -e ž, preb. i. (ọ̑); prim. Bolzano
  22. bôžji -a -e v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi Bôžji, v zvezah božji grob, božja pot tudi bóžji (ó; ó; v zvezah ọ̑) 1. ~a volja; ~e zapovedi; vznes.: ~a beseda |evangelij|; ~a njiva |pokopališče| 2. privzdig.: služabnik ~ duhovnik; hiša ~a cerkev; služba ~a maša; poud. šiba ~a |velika nesreča, nadloga| 3. poud.: ves ~ dan |ves dan|; Molči, človek ~ |izraža podkrepitev|; Križ ~, kaj bo iz tega |izraža začudenje, presenečenje| 4. rastl. ~e drevce bôžje -ega s, pojm. (ó) star.: božjast; kap, infarkt po bôžje nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ častiti
  23. Bramánte -ja m z -em oseb. i. (ȃ) |italijanski arhitekt| Bramántejev -a -o (ȃ)
  24. Brasília -e [brazilija] ž, zem. i. (í; ı̑) |glavno mesto Brazilije| brasílijski -a -o (í; ı̑) Brasílijčan -a m, preb. i. (í; ı̑) Brasílijčanka -e ž, preb. i. (í; ı̑)
  25. Bréscia -e [eša] ž, zem. i. (ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~i bréški -a -o (ẹ̑) Bréscian -a m, preb. i. (ẹ̑) Bréscianka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
  26. Bressanóne -a [esa] m, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~u bressanónski -a -o (ọ̑) Bressanónčan -a m, preb. i. (ọ̑) Bressanónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑); prim. Briksen
  27. Bríksen -sna m, zem. i. (í) |italijansko mesto|: v ~u bríksenski -a -o [sə] (í) Bríksenčan -a [sə] m, preb. i. (í) Bríksenčanka -e [sə] ž, preb. i. (í); prim. Bressanone
  28. Bríndisi -ja [zi] m z -em zem. i. (ı̑) |italijansko mesto|: v ~u bríndisijski -a -o (ı̑) Bríndisijčan -a m, preb. i. (ı̑) Bríndisijčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  29. bróm -a tudi bròm brôma m, snov. (ọ̑; ȍ ó) kem.; nestrok. | strok. kalijev bromid|; prim. Br
  30. bromát -a m, snov. (ȃ) kem. kalijev ~
  31. bromíd -a m, snov. (ı̑) kem. kalijev, vodikov ~
  32. bugenvíleja -e ž (ı̑); gl. bugenvilija
  33. Cadórna -e in Cadórna -a [ka] m, oseb. i. (ọ̑; ọ̑) |italijanski general| Cadórnov -a -o (ọ̑), ●Cadórnin -a -o (ọ̑)
  34. Cágliari -ja [kaljari] m s -em zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~u cágliarijski -a -o (ȃ) Cágliarijčan -a m, preb. i. (ȃ) Cágliarijčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
  35. Campofórmio -a [kampoformijo] m s -em zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~u campofórmijski -a -o (ọ̑) Campofórmijčan -a m, preb. i. (ọ̑) Campofórmijčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  36. Canbêrra -e [kanbera] ž, zem. i. (ȇ) |glavno mesto Avstralije|: v ~i canbêrski -a -o (ȇ) Canbêrrčan -a m, preb. i. (ȇ) Canbêrrčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
  37. Canóssa -e [kanosa] ž, zem. i. (ọ̑) |italijanski grad|: v ~i; neobč. iti v ~o priznati podrejenost, ponižati se canóški -a -o (ọ̑); prim. Kanosa
  38. Cápri -ja [ka] m s -em zem. i. (ȃ) |italijanski otok|: na ~u cáprijski -a -o (ȃ)
  39. Caravággio -a [karavadžo] m s -em oseb. i. (ȃ) |italijanski slikar| Caravággiev -a -o (ȃ)
  40. Cardúcci -ja [karduči] m s -em oseb. i. (ȗ) |italijanski pesnik| Cardúccijev -a -o (ȗ)
  41. Cárnia -e [karnija] ž, zem. i. (á) |italijanska pokrajina|: v ~i cárnijski -a -o (á)
  42. Carniólia -e [karnijolija] ž, stvar. i. (ọ̑) |časopis za umetnost|
  43. Carpáccio -a [karpačo] m s -em oseb. i. (ȃ) |italijanski slikar| Carpácciev -a -o (ȃ)
  44. Carrára -e [karara] ž, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~i carrárski -a -o (ȃ) Carrárčan -a m, preb. i. (ȃ) Carrárčanka -e ž, preb. i. (ȃ); prim. kararski
  45. Carúso -a [karuzo] m, oseb. i. (ȗ) |italijanski pevec|
  46. Casanôva -e in Casanôva -a [kaz] m, oseb. i. (ȏ; ȏ) |italijanski pustolovec in zapeljivec| Casanôvov -a -o (ȏ), ●Casanôvin -a -o (ȏ)
  47. Cavour -ja [kavúr] m s ~em oseb. i. (ȗ) |italijanski državnik| Cavourjev -a -o (ȗ)
  48. centézim -a m (ẹ̑) |stotina italijanske lire|
  49. Chígi -ja [kidži] m s -em oseb. i. (ı̑) |član italijanske plemiške rodbine| Chígiji -ev m mn., oseb. i. (ı̑) |plemiška rodbina| chígijski -a -o (ı̑) Chígijev -a -o (ı̑)
  50. cian.. [ija] prvi del podr. zlož. cianamíd, ciankálij

   10 60 110 160 210 260 310 360 410 460  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA