Slovenski pravopis 2001

lij (235-284)

  1. Abrúci -ev m mn., zem. i. (ȗ) |italijansko gorovje|: v ~ih abrúški -a -o (ȗ)
  2. Adíža -e ž, zem. i. (ı̑) |italijanska reka| adíški -a -o (ı̑)
  3. akro.. prvi del podr. zlož. |vrhnji, gornji, najvišji| akromegalíja, akrotêrij, akrotermálen
  4. akrostíh -a tudi akróstih -a m (ı̑; ọ̑) slovstv. Prešernov ~ Primičevi Juliji
  5. Alásia da Sommarípa -e ~ ~ in Alásia da Sommarípa -a ~ ~ [alazija da somaripa] m, prva enota druge oblike z -em oseb. i. (ȃ ı̑; á ı̑) |italijanski duhovnik in slovaropisec|: slovar ~e ~ ~ Alásijev -a -o (á; ȃ), ●Alásijin -a -o (á; ȃ)
  6. Álbion -a [ijo] m, zem. i. (ȃ) izobr. Anglija: v ~u álbionski -a -o (ȃ) izobr. Álbionec -nca m z -em preb. i. (ȃ) izobr. Álbionka -e ž, preb. i. (ȃ) izobr. Álbiončev -a -o (ȃ) izobr.
  7. Alfiêri -ja [ije] m z -em oseb. i. (ȇ) |italijanski dramatik| Alfiêrijev -a -o (ȇ)
  8. alkálen -lna -o (ȃ) kem. lužnat: nekoliko ~ alkálni -a -o (ȃ) ~a reakcija; ~e kovine alkalijske kovine alkálnost -i ž, pojm. (ȃ) kem. lužnatost
  9. alkali.. prvi del podr. zlož. |alkalijski| alkalimetríja
  10. alpínec -nca m z -em člov. (ı̑) šport. žarg. alpski smučar; |italijanski vojak| alpínka -e ž, člov. (ı̑) šport. žarg. alpska smučarka alpínčev -a -o (ı̑)
  11. ..án 1 -a m. prip. obr. (ȃ) člov. 1. 'nosilec lastnosti' dolgán, velikán, pesján 2. 'prebivalec' Italiján, Slován; Ločán 3. 'član, pripadnik' cisterciján, frančiškán
  12. Ancóna -e [ko] ž, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~i ancónski -a -o (ọ̑) Ancónčan -a m, preb. i. (ọ̑) Ancónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  13. Andreótti -ja [oti] m z -em oseb. i. (ọ̑) |italijanski politik| Andreóttijev -a -o (ọ̑)
  14. Angléško -ega s, zem. i. (ẹ̑) star. Anglija: na ~em angléški -a -o (ẹ̑)
  15. anglikánstvo -a s, pojm. (ȃ) |protestantska vera v Angliji|
  16. ÁNSA -E ž (ȃ) |italijanska tiskovna agencija|
  17. Aósta -e ž, zem. i. (ọ̑) |italijanski kraj|: v ~i aóstski -a -o (ọ̑) Aóstčan -a m, preb. i. (ọ̑) Aóstčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  18. Apeníni -ov m mn., zem. i. (ı̑) |italijansko gorovje|: v ~ih apenínski -a -o (ı̑)
  19. apokrífen -fna -o (ı̑) Ta dokument je ~ |nepristen, ponarejen| apokrífni -a -o (ı̑) ~ evangelij apokrífnost -i ž, pojm. (ı̑)
  20. Arézzo -zza [eco] m z -em zem. i. (ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~u aréški -a -o (ẹ̑) Aréčan -a m, preb. i. (ẹ̑) Aréčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
  21. Ariósto -a [ijo] m, oseb. i. (ọ̑) |italijanski pesnik|
  22. Assísi -ja [asizi] m z -em zem. i. (ı̑) |italijansko mesto|: v ~u assísijski -a -o in asíški -a -o (ı̑; ı̑) Assísijčan -a m, preb. i. (ı̑) Assísijčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  23. Ávlida -e ž, im. tudi Ávlis zem. i. (ȃ) |antično grško mesto|: v ~i ávlidski -a -o (ȃ) Ávlijec -jca m z -em preb. i. (ȃ) Ávlijka -e ž, preb. i. (ȃ) Ávlijčev -a -o (ȃ)
  24. Bamáko -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Malija|: v ~u bamákovski -a -o (ȃ) Bamákovčan -a m, preb. i. (ȃ) Bamákovčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
  25. Bári -ja m z -em zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~u bárijski -a -o (ȃ) Bárijčan -a m, preb. i. (ȃ) Bárijčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
  26. básreliéf -a [barelijef] m (ȃẹ̑); gl. barelief
  27. Be -- [beé] m, simb. (ẹ̑) kem. berilij
  28. belkánto -a m, pojm. (ȃ) glasb. |italijanski način petja|
  29. Bellíni -ja [eli] m z -em oseb. i. (ı̑) |italijanski skladatelj| Bellínijev -a -o (ı̑)
  30. Belopéški jézeri -ih jézer s dv., zem. i. (ẹ̑ ẹ̑) |jezeri v severovzhodni Italiji|
  31. Benéška Slovénija -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ ẹ́) |pokrajina v severovzhodni Italiji|: v ~i ~i beneškoslovénski -a -o (ẹ́) Benéški Slovénec -ega -nca m, druga enota z -em preb. i. (ẹ̑ ẹ́) Benéška Slovénka -e -e ž, preb. i. (ẹ̑ ẹ́)
  32. Benétke -étk ž mn., zem. i. (ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~ah benéški -a -o tudi benečánski -a -o (ẹ̑; ȃ) Benečàn -ána in Benečán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Benečánka -e ž, preb. i. (ȃ)
  33. Bêrgamo -a m, zem. i. (ȇ) |italijansko mesto|: v ~u bêrgamski -a -o (ȇ) Bêrgamčan -a m, preb. i. (ȇ) Bêrgamčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
  34. bersaljêr -ja m z -em člov. (ȇ) |italijanski pehotni vojak| bersaljêrjev -a -o (ȇ)
  35. beséda -e ž, rod. mn. tudi besedí (ẹ̑) 1. pomen ~e; prevajati od ~e do ~e |dobesedno|; z drugimi ~ami |drugače povedano|; poud.: ~ vseh besed |zelo pomembna|; To so same ~e |brez vsebine|; vznes. ~e ljubezni 2. imeti glavno ~o; poud.: držati ~o |izpolnjevati obljubljeno|; prelomiti ~o |ne izpolniti dogovorjenega|; Častna ~, tako je bilo |res, zares|; biti mož ~ |držati obljubo|; z eno ~o (povedano) |na kratko| 3. pojm. vezana ~ pesništvo, poezija; poud. ~ je bila o knjigi |govorili so|; vznes.: božja ~ |evangelij|; materina ~ |materinščina|
  36. bíbličen -čna -o (í) svetopisemski bíblični -a -o (í) ~ motiv; ~ slog biblijski slog bíbličnost -i ž, pojm. (í)
  37. bístveno 2 povdk. (ı̑) ~ je, da vztrajate pri svojem; Kaj drugi mislijo o tem, ni ~
  38. bíti 2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ı̏ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ı̑); bíl -à -ó in -ò (ı̑ ȁ ọ̑; ı̑ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ı̑; ı̏ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; ○bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ı̏); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan I. kot polnopomenski glag. 1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; ○Kako si Kako se imaš 2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet 3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz II. kot pomožnik 1. a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi| d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi ( ○bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal; f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo 2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
  39. Boccáccio -ccia [bokačo] m z -em oseb. i. (ȃ) |italijanski pesnik in novelist| Boccácciev -a -o (ȃ)
  40. bodíka 1 -e ž (í) zasaditi ~o |grm|; redk. Lasje mu štrlijo kot ~e bodice
  41. Bogatín -a m, zem. i. (ı̑) |gora v Julijskih Alpah|: na ~u
  42. Bológna -e [onja] ž, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~i bolónjski -a -o (ọ̑) Bológnčan -a m, preb. i. (ọ̑) Bológnčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  43. Bolzáno -a [ca] m, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~u bolzánski -a -o (ȃ) Bolzánčan -a m, preb. i. (ȃ) Bolzánčanka -e ž, preb. i. (ȃ); prim. Bozen
  44. Bósko -a m, oseb. i. (ọ̑) |italijanski katoliški duhovnik|
  45. Botticélli -ja m z -em oseb. i. [botičeli] (ẹ̑) |italijanski slikar| Botticéllijev -a -o (ẹ̑)
  46. Bózen -zna [oc] m, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~u bózenski -a -o (ọ̑) Bózenčan -a m, preb. i. (ọ̑) Bózenčanka -e ž, preb. i. (ọ̑); prim. Bolzano
  47. bôžji -a -e v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi Bôžji, v zvezah božji grob, božja pot tudi bóžji (ó; ó; v zvezah ọ̑) 1. ~a volja; ~e zapovedi; vznes.: ~a beseda |evangelij|; ~a njiva |pokopališče| 2. privzdig.: služabnik ~ duhovnik; hiša ~a cerkev; služba ~a maša; poud. šiba ~a |velika nesreča, nadloga| 3. poud.: ves ~ dan |ves dan|; Molči, človek ~ |izraža podkrepitev|; Križ ~, kaj bo iz tega |izraža začudenje, presenečenje| 4. rastl. ~e drevce bôžje -ega s, pojm. (ó) star.: božjast; kap, infarkt po bôžje nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ častiti
  48. Bramánte -ja m z -em oseb. i. (ȃ) |italijanski arhitekt| Bramántejev -a -o (ȃ)
  49. Brasília -e [brazilija] ž, zem. i. (í; ı̑) |glavno mesto Brazilije| brasílijski -a -o (í; ı̑) Brasílijčan -a m, preb. i. (í; ı̑) Brasílijčanka -e ž, preb. i. (í; ı̑)
  50. Bréscia -e [eša] ž, zem. i. (ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~i bréški -a -o (ẹ̑) Bréscian -a m, preb. i. (ẹ̑) Bréscianka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

   1 35 85 135 185 235 285 335 385 435  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA