Slovenski pravopis 2001

b (91.966-92.015)

  1. žárkasto primer. prisl. (ȃ) Poti se ~ razhajajo; ~ razporejen
  2. žárko nač. prisl. (á) ~ sijati; ~ rdeč
  3. Žárko -a, ○-ta m, oseb. i. (ȃ) Žárkov -a -o, ○-tov -a -o (ȃ)
  4. žárkoven -vna -o tudi žarkôven -vna -o (ȃ; ó; ȏ) ~a razporejenost žárkovni -a -o tudi žarkôvni -a -o (ȃ; ó; ȏ) ~ snop
  5. žárkovje -a tudi žarkôvje -a s, skup. (ȃ; ȏ) neobč. žarki
  6. žárnica -e ž (ȃ) varčna ~; odviti ~o
  7. žárno nač. prisl. (ȃ) neobč. ~ se bleščati žareče; ~ rdeč bleščeče
  8. žarno.. prvi del podr. zlož. žarnoók
  9. žarnoók -a -o (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑) neobč. |ki ima žareče oči| žarnoókost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑) neobč.
  10. žaro.. prvi del podr. zlož. žaromèt
  11. žaromèt -éta m (ȅ ẹ́) razsvetljevati oder z ~i; ~ ga slepi |svetloba žarometa|
  12. žarométen -tna -o (ẹ̑) žarométni -a -o (ẹ̑) ~a žarnica
  13. žarovít -a -o; -ejši -a -e (ı̑; ı̑) neobč.: ~a zarja žareča; ~ govornik zavzet, navdušujoč žarovítost -i ž, pojm. (ı̑) neobč.
  14. žáv posnem. medm. (á/ȃ) Čiv, živ, ~, se je oglasil vrabec; Živ ~ živ, se je slišalo z vrta
  15. Ždánov -a m, oseb. i. (á; ȃ) |sovjetski ideolog kulture|: politika ~a
  16. ždánovski -a -o (á; ȃ) ~a kulturna politika
  17. ždánovščina -e ž, pojm. (á; ȃ) obdobje ~e v književnosti
  18. ždéti ždím nedov. ždì -íte, ždèč -éča; ždèl/ždél ždéla, ždèt/ždét; ždênje; (ždèt/ždét) (ẹ́ í) dolgo ~ ob peči; poud.: topo ~ predse |gledati|; Ves dan ~i v sobi |je, se nahaja|
  19. že [ poudarjeno žé in žè] člen. 1. verjetn. Bodo ~ našli kak izhod |verjetno|; Bo ~ še koristilo |morda bo|; To ~ ni res |O tem sem prepričan| 2. zadržk. Šiva ~, samo kako |dopuščam, res|; Kako se vam godi? -Že gre |ne najbolje|; Ali boš zmogel? -Bom ~ kako |bom pač na kak način| 3. poudar. ~ dve uri čakamo; ~ ti bi moral pomagati |prej kot drugi|; To ~ vedo |razen mene še veliko ljudi|; ~ včeraj mu je postalo slabo |danes ni prvič| 4. domnev. Bolj previden bi ~ moral biti |prav bi bilo|; To pa ~ lahko storiš zanj |če nič drugega| 5. soglaš. Boš ~ videl, kaj bo iz tega |opozarjam te|; Sam ~ veš, kaj je prav gotovo 6. presoj., v zvezah že tako, že tako in tako Zavese so prostoru jemale ~ tako šibko svetlobo |Tudi brez zaves je bila svetloba šibka| 7. zadržk., tudi v vezniški rabi, v zvezi če že Naj gredo, če ~ hočejo
  20. žégen -gna m (ẹ́) neknj. ljud. blagoslov; pokr. ~ za cvetno nedeljo butara; poud. blažev ~ |neučinkovito sredstvo|; snov. jesti velikonočni ~ |blagoslovljene jedi|
  21. žégnan -a -o (ẹ́) neknj. ljud. blagoslovljen žégnani -a -o (ẹ́) ~a voda
  22. žégnanček -čka m (ẹ́) manjš.; nardp. kropilček
  23. žégnanje -a s, pojm. (ẹ́) iti na ~ |proščenje|
  24. žégnanjski -a -o (ẹ́) ~a nedelja |proščenjska nedelja|
  25. žégnati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; žégnanje (ẹ́) neknj. ljud. blagoslavljati, blagosloviti
  26. žéhta -e ž, pojm. (ẹ̑) neknj. pog. pranje (večje količine perila); skup., neknj. pog. perilo (enkratnega pranja)
  27. žéhtati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; žéhtanje (ẹ̑) neknj. pog. kaj ~ perilo prati; neknj. pog. žehtati koga opominjati, oštevati žéhtati ga -am ga (ẹ̑) neknj. pog. piti (alkoholne pijače): Spet so ga žehtali
  28. žehtèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) ~a vročina
  29. žehtéti -ím nedov. žêhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; žehtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Pregreti kamni ~ijo; poud. žehteti od česa ~ ~ jeze |biti zelo jezen|
  30. žéhtnik -a m (ẹ̑) neknj. pog. čeber za pranje
  31. žêja -e ž, pojm. (é) potešiti ~o; piti za ~o; poud. ~ po resnici, znanju |močna želja|
  32. žêjati -am nedov. -ajóč, -áje; žêjanje (ȇ) koga/kaj Pogosto ga ~a; poud. žejati koga česa ~a ga dobre besede |zelo si želi|; poud. žejati koga po čem ~a ga po gorah |Zelo si želi iti v gore|; žejati koga/kaj os. Slane jedi nas ~ajo; Meso ~a
  33. žêjen -jna -o; bolj ~ (é ȇ é) ~ otrok; biti ~; poud. ~o polje |(preveč) suho|; poud. žejen česa biti ~ domače besede |zelo si želeti|
  34. žêjno nač. prisl. (é) poud. ~ piti |željno|
  35. žêkno -a tudi žeknò -à [žə] s (é; ȍ ȁ) pokr. zah. |odprtina pri kmečki peči|
  36. želár -ja m z -em člov. (á) pokr. vzh. kajžar želárka -e ž, člov. (á) pokr. vzh. kajžarica želárjev -a -o (á) pokr. vzh.
  37. želaríja -e ž (ı̑) pokr. vzh. kajža
  38. želàt -áta -o (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~a žuželka
  39. želatína -e ž, snov. (í) Raztopina se je strdila v ~o
  40. želatínast -a -o (í; ı̑) zdravilo v ~em ovoju želatínasti -a -o (í; ı̑) rastl. ~a ledenka |goba|
  41. želatinírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; želatiníranje (ı̑) kaj ~ snovi; Zmes pri določeni temperaturi ~a
  42. želatínski -a -o (ı̑) ~o lepilo
  43. želé -êja m z -em snov. (ẹ̑ ȇ) preliti z ~em; ~ za lase
  44. želé.. tudi želé prvi del podr. zlož. (ẹ̑) želébombón tudi želé bombón
  45. želélen -lna -o (ẹ̑) Ta raba ni ~a želélni -a -o (ẹ̑) jezikosl. ~ naklon želélnost -i ž, pojm. (ẹ̑) jezikosl.
  46. želélnik -a [ tudi u̯n] m (ẹ̑) jezikosl. želelni naklon
  47. želèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) zelo ~a lastnost želêni -a -o (é) dobiti ~o knjigo želênost -i ž, pojm. (é)
  48. želéti -ím nedov. žêli -íte, -èč -éča; žêlel -éla, -èt/-ét, -èn -êna; želênje; (-èt/-ét) (é í) komu kaj ~ otrokom srečno prihodnost; Želela sta si lahko noč; Dober dan ~im; želeti koga/kaj Za to pot ~i le izkušene planince; ~ dodatno pojasnilo; ~i, da ga ne motite; z nedoločnikom ~ijo izvedeti resnico; ~ pomagati bolnikom želéti si -ím si (é í) česa ~ ~ počitka; Zgodilo se je to, kar si je dolgo želel; želeti si koga/kaj ~ ~ novo obleko; Želela si je otroka; ~i videti tuje kraje
  49. železár -ja m z -em člov. (á) železárjev -a -o (á)
  50. železárna -e ž (ȃ) delati v ~i |v tovarni|

   91.716 91.766 91.816 91.866 91.916 91.966 92.016 92.066 92.116 92.166  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA