b (91.716-91.765)

91716. zvín -a m, pojm. (ı̑) ~ gležnja
91717. zvíniti -em dov. zvínjen -a (í ı̑) komu kaj ~ nasprotniku roko zvíniti si -em si (í ı̑) ~ ~ nogo
91718. zvínjen -a -o (ı̑) ~ gleženj zvínjenost -i ž, pojm. (ı̑)
91719. zvírati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; zvíranje (í ı̑; ı̑) poud. |neprimerno se zvijati, pretegovati|: ~ ~ na stolu
91720. zvíšan -a -o; bolj ~ (ı̑) ~ glas; ~i stroški zvíšani -a -o (ı̑) grad. ~ lok; glasb. ~ ton zvíšanost -i ž, pojm. (ı̑)
91721. zvíšati -am dov. -an -ana; zvíšanje (ı̑) kaj ~ jez; ~ pristojbine; ~ tlak v kotlu zvíšati se -am se (ı̑) Vodna gladina se je zvišala
91722. zvíšek -ška m (ı̑) neobč. stati na ~u na zvišani točki, na zvišanem mestu; pojm., neobč. ~ cene zvišanje
91723. zviševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zviševánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ davke; ~ nasipe zviševáti se -újem se (á ȗ) Življenjski stroški se ~ujejo
91724. zvíška prisl. (ı̑) 1. smer. prostor. ~ pasti na tla 2. nač. gledati ~ na vse; ~ govoriti z domačimi
91725. zvít -a -o; bolj ~ (ı̑) ~ list, papir; ~ pogajalec; ~a vrv; poud. ~a lisica zvítost -i ž, pojm. (ı̑)
91726. zvítek -tka m (ı̑) ~ traku; zviti odejo v ~; papir v ~ih; snov. jesti jabolčni ~ zavitek
91727. zvítež -a m z -em člov. (ı̑) poud. |zvit človek| zvítica -e ž, člov. (ı̑) poud. zvítežev -a -o (ı̑) poud. zvítičin -a -o (ı̑) poud.
91728. zvíti zvíjem dov., nam. zvít/zvìt; zvítje; drugo gl. viti 1 (í) kaj ~ jadra; ~ žico; zviti koga Krč ga je zvil; poud.: Bolezen ga je zvila |mu je povzročila bolečine, težave|; ~ osumljenca, da prizna |prisiliti, pregovoriti|; brezos. Zvilo ga je v črevesju |Začutil je bolečino|; Zvilo ga je od smeha |Zelo se je smejal|; zviti komu kaj ~ razgrajaču roke na hrbtu zvíti se zvíjem se (í) ~ ~ v klobčič; Vrata so se zvila
91729. zvitkôven -vna -o (ó; ȏ) zvitkôvni -a -o (ó; ȏ) ~ papir
91730. zvíto nač. prisl. (ı̑) ~ govoriti, pogledati; ~ nastavljena past
91731. zvito.. prvi del podr. zlož. zvitorép
91732. zvitorép -a -o in zvitorèp -épa -o; bolj ~ (ẹ̑; ȅ ẹ́ ẹ́) poud. |zvit, prebrisan|: ~ človek; lisica ~a zvitorépost -i ž, pojm. (ẹ̑) poud. |zvitost, prebrisanost|
91733. zvitorépec -pca m z -em člov. (ẹ̑) šalj. |zvit, prebrisan človek| zvitorépka -e ž, člov. (ẹ̑) šalj.; nečlov., poud. lisica ~ zvitorépčev -a -o (ẹ̑) šalj.
91734. zvitorépiti -im nedov. zvitorépljenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) poud. glede česa ~ ~ plačila |zvito, prebrisano ravnati|; poud. zvitorepiti o čem ~ ~ hvaležnosti |neodkrito, neiskreno govoriti|; poud. zvitorepiti proti komu ~ ~ sodelavcu |kaj slabega snovati, pripravljati|
91735. zvitorépstvo -a s, pojm. (ẹ̑) poud. |zvitost, prebrisanost|
91736. zvlačúgati se -am se dov. zvlačúganje (ȗ) slabš. Dekle se je zvlačugalo |postalo prostitutka|
91737. zvléči zvléčem dov., nam. zvléč/zvlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) koga/kaj ~ čoln k bregu; ~ ranjenca v zaklonišče; zvleči koga/kaj iz česa ~ voz iz blata izvleči zvléči se zvléčem se (ẹ́) poud.: komaj se zvleči do postelje |s težavo priti|; Jopica se je zvlekla |razvlekla, raztegnila|
91738. zvóčen -čna -o; -ejši -a -e (ọ́ ọ̑ ọ́; ọ̑; ọ́; ọ̑) ~ glas zvóčni -a -o (ọ́; ọ̑) ~ signal zvóčnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
91739. zvočílo -a s (í) kovinsko ~
91740. zvóčnica -e ž (ọ̑) ~ na violini
91741. zvóčnik -a m (ọ̑) radijski ~; jezikosl. nosni ~
91742. zvóčniški -a -o (ọ̑) jezikosl. ~ sklop; ~e naprave
91743. zvóčno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́/ọ̑; ọ́/ọ̑) ~ izraziti; ~ poln
91744. zvodenèl -éla -o in zvodenél -a -o [-u̯] (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~o vino; poud. ~o delovanje |samo delno uspešno| zvodenélost -i ž, pojm. (ẹ́)
91745. zvodenéti -ím dov. zvodenênje; drugo gl. vodeneti (ẹ́ í) Vino ~i; poud. Njegova poezija je zvodenela |postala vsebinsko prazna|
91746. zvodeníti -ím dov. zvodénil -íla, nam. zvodenít/zvodenìt; zvodenjênje; drugo gl. vodeniti (í/ı̑ í) kaj ~ omako; poud. ~ zabavo |narediti jo neduhovito, razvlečeno|
91747. zvodíti zvódim dov. zvódenje; drugo gl. voditi (í/ı̑ ọ́) neobč. koga/kaj ~ čredo za seboj speljati, pripeljati; ~ zasledovalce zapeljati, preslepiti; neobč. zvoditi koga z/s kom Zvodil jo je z drugim moškim
91748. zvodljív -a -o; bolj ~ (í; ı̑ í í) neobč. ~a ženska zapeljiva zvodljívost -i ž, pojm. (í) neobč. zapeljivost
91749. zvodljívo nač. prisl. (í) neobč. ~ gledati, se nasmehniti zapeljivo
91750. zvodník -a m, člov. (í) pokvarjen ~ zvodníca -e ž, člov. (í) zvodníčin -a -o (ı̑)
91751. zvodníški -a -o (ı̑) ~ namen
91752. zvodníštvo -a s, pojm. (ı̑) kaznovati ~
91753. zvóhati -am dov. -an -ana; zvóhanje (ọ̑); gl. izvohati
91754. zvók -a m (ọ̑) oddajati, proizvajati ~e; enakomeren ~; ~i trobente; pojm., fiz. hitrost ~a
91755. zvókoven -vna -o tudi zvokôven -vna -o (ọ̑; ó; ȏ) zvókovni -a -o tudi zvokôvni -a -o (ọ̑; ó; ȏ) ~ učinek zvočni učinek; ~a dolžina
91756. zvolíti zvólim dov.; drugo gl. voliti (í/ı̑ ọ́); gl. izvoliti
91757. zvón -a tudi zvón -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ọ̑; ọ̑ ȃ) uliti ~; biti plat ~á |naznanjati nevarnost, nesrečo|; ladijski, potapljaški, stekleni ~; mrliški ~; vznes. Poje mu večni ~ |mrliški zvon|; poud. obešati novico na (veliki) ~ |povsod razglašati, pripovedovati|
91758. Zvôn -a m, stvar. i. (ȏ) |slovenska revija|
91759. zvonár -ja m z -em člov. (á) ~ zvoni poldne; ~ je izdelal tri velike zvonove zvonárka -e ž, člov. (á) zvonárjev -a -o (á)
91760. zvonárna -e ž (ȃ) livarji v ~i
91761. zvonárski -a -o (á) ~ strokovnjak
91762. zvonárstvo -a s, pojm. (ȃ) tehnična novost v ~u
91763. zvónast -a -o (ọ̑) ~ cvet zvónasti -a -o (ọ̑) ~o krilo
91764. zvónasto primer. prisl. (ọ̑) ~ krojeno krilo
91765. zvončár -ja m z -em člov. (á) |izdelovalec zvoncev za živino|; kmet. oven ~; nardp. sprevod z ~i zvončárjev -a -o (á)

   91.466 91.516 91.566 91.616 91.666 91.716 91.766 91.816 91.866 91.916  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani