Slovenski pravopis 2001
b (91.616-91.665)
-
zvečér čas. prisl. (ẹ̑) priti domov šele ~; danes, jutri ~; ob desetih ~
-
zvečeríti se -í se dov. zvečéril se -íla se; drugo gl. večeriti se (í/ı̑ í) Ko se je zvečerilo, so se utaborili
-
zvečeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zvečevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ igrišče; ~ proizvodnjo
-
zvečíne prisl. (í) 1. mer. Obiskovalci so bili ~ tujci večinoma; neobč. To področje je bilo ~ naseljeno že v srednjem veku v glavnem, pretežno 2. nač., neobč. Na izlete hodijo ~ ob nedeljah navadno; prim. večina
-
zvedàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) ~ otrok zvedávost -i ž, pojm. (á)
-
zvedávo nač. prisl. (á) ~ si ogledovati kaj
-
zvedèn -êna -o (ȅ é é) neobč. na kaj Stroški so ~i ~ glavne postavke zmanjšani, omejeni zvedênost -i ž, pojm. (é) neobč.
-
zvédeti zvém dov., 2. in 3. os. dv. zvésta; 2. os. mn. zvéste, 3. os. mn. zvêjo in zvedó; drugo gl. vedeti (ẹ́); gl. izvedeti
-
zvedljív -a -o (í; ı̑ í í) v prakso ~a načela zvedljívost -i ž, pojm. (í)
-
zvedríti -ím dov. zvédril -íla, nam. zvedrít/zvedrìt; drugo gl. vedriti (í/ı̑ í) koga/kaj Pogovor ga je zvedril razvedril zvedríti se -ím se (í/ı̑ í) Nebo se je zvedrilo; brezos. Zvedrilo se je in posijalo je sonce
-
zvêjati -am dov. -an -ana; zvêjanje (ȇ) kaj ~ pšenico
-
zvelíčan -a -o (ı̑) ver. ~e duše zvelíčani -ega m, člov. (ı̑) ver. sreča ~ih zvelíčanost -i ž, pojm. (ı̑) ver.
-
zvelíčar -ja m z -em člov. (ı̑) ver. pričakovati ~a zvelíčarjev -a -o (ı̑) ver.
-
Zvelíčar -ja m z -em oseb. i. (ı̑) ver. |Kristus| Zvelíčarjev -a -o (ı̑) ver.
-
zvelíčati -am dov. -an -ana; zvelíčanje (ı̑) ver. koga Živa vera ga je zveličala zvelíčati se -am se (ı̑) ver. ~ ~ s pokoro
-
zveličáven -vna -o (á; á ȃ á) poud. Ta metoda ni ~a |edino pravilna, prava| zveličávni -a -o (á) ver. ~a vera zveličávnost -i ž, pojm. (á)
-
zvèn zvéna in zvèn zvêna m, pojm. (ȅ ẹ́; ȅ é) ~ kose, strune; poud. politični ~ njegovih besed |pomen|; števn. visoki ~i glasbil
-
zvenčáti -ím nedov. zvénči -íte in zvênči -íte, -èč -éča; zvénčal -ála in zvênčal -ála, zvénčat in zvênčat; zvenčánje; (zvénčat in zvênčat) (á í) Kozarci ~ijo
-
zvenèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) ~a struna; poud.: ~e besede |vznesene|; ~e ime igralca |ugledno, slavno| zvenéči -a -e (ẹ́) jezikosl. ~ soglasnik
-
zvenéče nač. prisl. (ẹ́) Ura je ~ odbila polnoč; ~ se smejati
-
zvenéčnost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ in blagoglasnost jezika; jezikosl. prilikovanje po ~i
-
zvenèl -éla -o in zvenél -a -o [-u̯] (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ cvet; poud. ~o upanje |propadlo| zvenélost -i ž, pojm. (ẹ́)
-
zvenéti 1 -ím nedov. zvêni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; zvenênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Njegov glas lepo ~i; Orkester ubrano ~i; poud. Iz glasu je zvenela žalost |se je čutila|
-
zvenéti 2 -ím dov. zvenênje; drugo gl. veneti (ẹ́ í) Jeseni rože ~ijo; poud. Upanje je zvenelo |propadlo|
-
zvéniti -em dov. (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) Izruvane rastline ~ejo
-
zvènk zvénka in zvènk zvênka m (ȅ ẹ́; ȅ é) ~i kozarcev
-
zvenketáti -ám tudi zvenketáti -éčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; zvenketánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) V žepu ~a drobiž
-
zvenkljáti -ám nedov. -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; zvenkljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. Drobiž ~a v žepu
-
zvénkniti -em tudi zvênkniti -em dov. zvénknjenje tudi zvênknjenje (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) Trčila sta, kozarca sta zvenknila
-
zvénski -a -o tudi zvênski -a -o (ẹ̑; ȇ) ~a kakovost strun
-
zvér -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑) ~ rjove, tuli; huda, krvoločna ~; poud.: Mesto uničuje ognjena ~ |požar|; biti ~ v človeški podobi |zelo surov, zloben|; člov., slabš. Poročila se je s pravo ~jo |s surovim, okrutnim človekom|
-
Zvér -a m, oseb. i., psp (ẹ̑) Zvérovka -e ž, oseb. i. (ẹ̑) ljud.
-
zverína -e ž (í) krotiti ~e; poud. pasja ~ |hud pes|; člov., slabš. Ta ~ zatira vso družino |surov, okruten človek|
-
zverínica -e ž (í) manjš. podlasica in druge ~e; člov., poud. |privlačna mlada ženska; neugnan otrok| zveríničin -a -o (ı̑)
-
zverinják -a m (á) zapreti žival v ~; poud. V razredu je pravi ~ |hrupno, razmetano, umazano|
-
zverínji -a -e (ı̑) ~ lov; ~e kože
-
zverínski -a -o (ı̑) ~ lov zverski; poud. ~ človek |zelo surov, okruten| zverínskost -i ž, pojm. (ı̑)
-
zverínsko nač. prisl. (ı̑) poud. ~ tepsti |zelo surovo, okrutno|
-
zverínstvo -a s (ı̑) poud. delati ~a |zelo surova, okrutna dejanja|
-
zverížen -a -o; bolj ~ (ı̑) poud.: ~e črke |neenakomerne, zvite|; ~o orodje |zvito, polomljeno| zveríženost -i ž, pojm. (ı̑) poud.
-
zverížiti -im dov. -en -ena; zveríženje (í ı̑; ı̑) poud. koga/kaj Vihar je zverižil drevo |nepravilno ukrivil|; Bolezen ga je zverižila; ~ nekaj stavkov |nejasno, zapleteno povedati|
-
zverjád -i ž, skup. (ȃ) preganjati ~; afriška ~
-
zvero.. prvi del podr. zlož. zverozóbec
-
zvérski -a -o (ẹ̑) ~ gon; poud. ~o dejanje |zelo surovo, okrutno| zvérskost -i ž, pojm. (ẹ̑)
-
zvést -a -o tudi zvést -a -ó; -êjši -a -e (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑; ẹ̑ ẹ́ ọ̑; ȇ) ~ mož; ~ prevod pesmi; poud. ~a puška |zanesljiva|; ~o sodelovanje; privzdig. biti ~ do groba |vse življenje|; zvest komu/čemu ~ ženi; poud. biti ~ obljubi |izpolniti jo| zvésti -ega m, člov. (ẹ́; ẹ̑) imeti veliko ~ih
-
zvêsti zvêdem dov.; drugo gl. vêsti (é) neobč. koga/kaj ~ zasledovalce na napačno pot zapeljati, speljati; neobč. zvesti kaj na kaj ~ stroške na dve postavki omejiti, zmanjšati
-
zvésto tudi zvestó nač. prisl. -êj(š)e (ẹ́/ẹ̑; ọ̑; ȇ) ~ čakati, ljubiti; ~ služiti knezu; poud.: ~ poslušati učitelja |pozorno|; ~ obljubiti, priseči |vdano|
-
zvéza -e ž (ẹ̑) dobiti, imeti, vzpostaviti ~o; spraviti podatek v ~o z nesrečo; dobiti sporočilo v ~i s predavanjem; prometne ~e; telefonska ~; zakonska ~; jezikosl. besedna ~; zgod. sveta ~; ~ telovadnih društev; ~ držav; ~ med starši in otroki; oficir za ~e; poud. dobiti službo po ~ah |po osebnem poznanstvu|
-
zvézan -a -o (ẹ́) ~e roke; ~o dračje; zvezan z/s čim ~ z vrvjo zvézanost -i ž, pojm. (ẹ́)
-
zvézanec -nca m z -em člov. (ẹ́) osvoboditi ~a zvézanka -e ž, člov. (ẹ́) zvézančev -a -o (ẹ́)
91.366 91.416 91.466 91.516 91.566 91.616 91.666 91.716 91.766 91.816
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani