Slovenski pravopis 2001

b (91.216-91.265)

Zn -- [zeèn] m, simb. (ȅ) kem. cink
ZN ZN-a tudi ZN -- [zeèn -êna] m (ȅ ȇ; ȅ) Združeni narodi
značáj -a m z -em (ȃ) spoznavati ~e; pošten ~; po ~u dober človek; poud. Ta človek je brez ~a |nepošten, nezanesljiv|; kmet. ~ vina; Ni v njegovem ~u, da bi se tepel; publ. delovni ~ obiska pomen, narava; poud. ženski ~i v drami |liki, osebe|
značájen -jna -o; bolj ~ (ȃ) ~ človek; biti ~ značájni -a -o (ȃ) ~a posebnost značajska posebnost značájnost -i ž, pojm. (ȃ)
značájevka -e ž (ȃ) slovstv. črtica ~
značájnež -a m z -em člov. (ȃ) poud. |značajen človek| značájnica -e ž, člov. (ȃ) poud. značájnežev -a -o (ȃ) poud. značájničin -a -o (ȃ) poud.
značájski -a -o (ȃ) ~a lastnost
značájsko ozirn. prisl. (ȃ) ~ označiti osebe; ~ zanimiv; psih., psiht. ~ motena oseba
značílen -lna -o; -ejši -a -e (ı̑; ı̑) ~ obris pokrajine; ~e lastnosti kovin; značilen za koga/kaj Stavba je ~a ~ secesijo značílni -a -o (ı̑) ~ presek stožca značílnost -i ž, pojm. (ı̑) publ.: posebna ~ našega razvoja posebnost; temeljna ~ tekočine lastnost
značílnica -e ž (ı̑) neobč. biološke ~e posebnosti, lastnosti; teh. značilna krivulja
značílno ¹ nač. prisl. -ej(š)e (ı̑; ı̑) Mozaik se ~ svetlika
značílno ² povdk. (ı̑) za koga/kaj ~ zanj je, da zelo glasno govori
znáčka -e ž (ȃ) zbirati ~e; ~ vojaške akademije; šol. bralna ~; zlata ~ |priznanje|; neobč. ~e na merilu oznake
znáčkar -ja m z -em člov. (ȃ) poud. navdušen ~ |zbiralec značk|; šol. žarg. dobitnik bralne značke znáčkarica -e ž, člov. (ȃ) znáčkarjev -a -o (ȃ) znáčkaričin -a -o (ȃ)
znáčnica -e ž (ȃ) ~ katalogizirane knjige; neobč. izpisati ~e ključne besede
znad [ poudarjeno znàd] predl. z rod.; gl. iznad
znajdljív -a -o; -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í); gl. iznajdljiv
znajdljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í); gl. iznajdljivo
znájti se znájdem se dov.; drugo gl. najti (á) ~ ~ v novem okolju; poud. ~ ~ v stiski |hitro najti izhod|; Prvi hip se ni znašel, kje je
znák -a m (ȃ) narisati ~; sporazumevati se z ~i; ~ za deljenje; ~ za nevarnost; bolezenski ~; prometni ~i; svetlobni, zvočni ~; dobiti zlati ~ |odlikovanje|; ~ društva; ~i napetosti, zaskrbljenosti; nadaljevati stavko v ~ nestrinjanja; ~ minus, plus
znakáziti -im tudi znakazíti -ím dov. znakáženje tudi znakažênje; drugo gl. nakaziti (á ȃ; ȃ; í/ı̑ í); gl. iznakaziti
znakážen -a -o tudi znakažèn -êna -o; bolj ~ (ȃ; ȅ é é); gl. iznakažen
znakáženec -nca tudi znakažênec -nca m z -em člov. (ȃ; é); gl. iznakaženec
znákoven -vna -o in znakôven -vna -o (ȃ; ó; ȏ) znákovni -a -o in znakôvni -a -o (ȃ; ó; ȏ) ~ sistem; mednarodni ~ jezik
ználec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) neobč.: ~ jezikov; ~ razmer poznavalec ználka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) neobč. ználčev -a -o [u̯č] (ȃ) neobč.
znamenít -a -o; -ejši -a -e (ı̑; ı̑) ~ film; ~ pisatelj znamenítost -i ž, pojm. (ı̑) ~ dogodka; števn. turistične ~i; ~i kraja
znamenítnik -a m, člov. (ı̑) neobč. znamenit človek znamenítnica -e ž, člov. (ı̑) neobč. znamenítničin -a -o (ı̑) neobč.
známenjce -a s (á) manjš. ~ na licu; poud. skrivno ~ |znamenje|
známenje -a s (á) postaviti ~; sporazumevati se z ~i; ~ za napad; ~ s sireno; društvena ~a; jezikovno ~; nebesna ~a; svetlobna ~a; ~ križa; prva ~a starosti; ~ dobre volje; podati roko v ~ sprave; publ. Pogovori so potekali v ~u prijateljstva prijateljsko
znamenje.. prvi del podr. zlož. znamenjeslôvec, znamenjeslôvje
znamenjeslôvec -vca m z -em člov. (ȏ) jezikosl. |semiotik| znamenjeslôvka -e ž, člov. (ȏ) jezikosl. |semiotičarka| znamenjeslôvčev -a -o (ȏ) jezikosl.
znamenjeslôven -vna -o (ȏ) jezikosl. |semiotičen| znamenjeslôvni -a -o (ȏ) ~a analiza
znamenjeslôvje -a s, pojm. (ȏ) jezikosl. |semiotika|
známka -e ž (ȃ) ~ za razglednico; poštna ~; priznana ~ smuči
známkar -ja m z -em člov. (ȃ) |zbiralec znamk| známkarica -e ž, člov. (ȃ) známkarjev -a -o (ȃ) známkaričin -a -o (ȃ)
známkarski -a -o (ȃ) ~o društvo
známkica -e ž (ȃ) manjš. prilepiti ~o
znàn znána -o in znán -a -o; bolj ~ (ȁ á á; á) zelo ~ zdravnik; biti ~; znan komu Rokopis mi je ~; znan po čem Kraj je ~ ~ marmorju; znan z/s kom biti ~ z vsemi prebivalci znáni -a -o (á) ~ glas; mat. ~ člen enačbe znáni -ega m, člov. (á) Nobenega ~ega ni bilo v čakalnici znáno -ega s, pojm. (á) meja ~ega
znánec -nca m z -em člov. (á; ȃ) ~ iz študentskih let; poud. stari ~ policije |kogar policija večkrat obravnava| znánka -e ž, člov. (á; ȃ) znánčev -a -o (á; ȃ)
znaník -a m, člov. (í) star. znanilec
znanílec -lca [u̯c] m z -em člov. (ı̑) ~ sreče; neobč. ~ resnice glasnik, oznanjevalec znanílka -e [u̯k] ž, člov. (ı̑) znanílčev -a -o [u̯č] (ı̑)
znaníti in znániti -im nedov. znáni -te in -íte, -èč -éča; znánil -íla, znánit, znánjen -a; (znánit) (í/ı̑/á á; í/ı̑/á ȃ) star. kaj Ptice ~ijo pomlad naznanjajo; star. znaniti komu/čemu kaj ~ svetu mir oznanjati
znaníti se in znániti se -im se nedov. znáni se -te se in -íte se, -èč se -éča se; znánil se -íla se, znánit se; znánjenje; (znánit se) (í/ı̑/á á; í/ı̑/á ȃ) star. seznanjati se
znánje -a s, pojm. (ȃ) ~ jezikov, učne snovi; praktično ~; publ. odliv ~a v tujino odhod izobražencev; star. dati na ~ sporočiti, pojasniti; neobč. vzeti opozorilo na ~ upoštevati, sprejeti v vednost; star.: dobro ~ dežele poznavanje; ~ s sumljivimi ljudmi poznanstvo
znáno povdk. (á) komu/čemu Kolikor je meni ~, nas bodo podprli; Ni nam ~, kaj hočejo; Kot je ~, alkohol zmanjšuje prištevnost
znánoneznàn -ána -o in znánoneznán -a -o (áȁ áá áá; áá) neobč. skrivnosten
znánost -i ž, pojm. (á) literarna ~; uporabne ~i; ~ o kulturi; ~ njegovih izjav
znánstven -a -o (ȃ) ~a natančnost znánstveni -a -o (ȃ) ~ jezik; ~ svetnik znánstvenost -i ž, pojm. (ȃ)
znánstvenik -a m, člov. (ȃ) znánstvenica -e ž, člov. (ȃ) znánstveničin -a -o (ȃ)
znánstveniški -a -o (ȃ) ~a kariera

90.966 91.016 91.066 91.116 91.166 91.216 91.266 91.316 91.366 91.416

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA