Slovenski pravopis 2001

b (90.716-90.765)


  1. zgrožèn -êna -o tudi zgróžen -a -o; bolj ~ (ȅ é é; ọ́; ọ̑) ~ obraz; biti ~ zgrožênost -i tudi zgróženost -i ž, pojm. (é; ọ́; ọ̑)
  2. zgrožêno tudi zgróženo nač. prisl. (é; ọ́/ọ̑) ~ opazovati spopad
  3. zgrúditi se -im se dov. zgrúdenje (ú ȗ) ~ ~ na kolena; ~ ~ nezavesten; redk. Prst se ~i |se spremeni v grude| zgrúditi -im (ú ȗ) koga neobč. ~ tekmeca na tla podreti, pahniti; poud. Bolečina jo je zgrudila |čustveno zelo prizadela|
  4. zgrúntati -am dov. -an -ana (ú) neknj. pog. ugotoviti, spoznati
  5. zgúliti -im dov. -il -ila in -íla, zgúljen -a; zgúljenje (ú) kaj ~ rokave na komolcih zgúliti se -im se (ú) Usnje se je zgulilo
  6. zgúljen -a -o; bolj ~ (ú) ~ plašč; slabš. ~ dovtip |nezanimiv, prevečkrat ponavljan| zgúljenost -i ž, pojm. (ú)
  7. zgúncan -a -o; bolj ~ (ȗ) neknj. pog. ~ stol razmajan zgúncanost -i ž, pojm. (ȗ) neknj. pog. razmajanost
  8. zgúncati -am dov. -an -ana (ȗ) neknj. pog. razmajati: kaj ~ kolo
  9. zíd -a in zíd -ú m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ı̑; ı̑ ȗ) pomakniti omaro do ~a, k ~u; obesiti na ~; zabiti žebelj v ~; kitajski ~; nosilni, obrambni ~; poud.: s svojim predlogom naleteti na ~ |na popolno neupoštevanje|; Množica je naredila živi ~; ~ nezaupanja med njima |nezaupanje|
  10. zidák -a m (á) opečni, votli ~
  11. zídan -a -o (í) Del hiše je ~ zídani -a -o (í) ~ štedilnik
  12. zídanica -e ž (í) pripeljati vino iz ~e; dolenjska ~
  13. Zídani Móst -ega -a m, zem. i. (í ọ̑) v ~em ~u zidanomóški -a -o (ọ̑) Zidanomóščan -a m, preb. i. (ọ̑) Zidanomóščanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  14. zídanje -a tudi zidánje -a s, pojm. (í; ȃ) ~ hiše; števn. visoko opečno ~ |stavba|
  15. zidár -ja m z -em člov. (á) priučeni ~ zidárka -e ž, člov. (á) zidárjev -a -o (á)
  16. Zidár -ja m z -em oseb. i., psp (á) Zidárka -e ž, oseb. i. (á) ljud. Zidárjev -a -o (á)
  17. zidaríja -e ž, pojm. (ı̑) poud. |zidanje|
  18. zidáriti -im nedov. -èč -éča; zidárjenje (á ȃ) hoditi zidarit čez poletje
  19. zidárski -a -o (á) ~ pomočnik
  20. zidárstvo -a s, pojm. (ȃ) sezonsko ~
  21. zídati tudi zidáti -am nedov. zídaj -te tudi -ájte, -ajóč, -áje; zídal -ála, zídat, zídan -a; zídanje tudi zidánje; (zídat) (í/á í) kaj ~ hišo; prakt.sp. Zidala bosta |gradila svojo hišo|; publ. zidati kaj na čem ~ družbo na demokratičnih temeljih organizirati, oblikovati
  22. zidáva -e ž, pojm. (ȃ) ~ novih stanovanj
  23. zidealizíran -a -o; bolj ~ (ı̑) ~ svet preteklosti zidealizíranost -i ž, pojm. (ı̑)
  24. zidealizírati -am dov. -an -ana; zidealizíranje (ı̑) koga/kaj ~ resničnost
  25. zídec -dca m z -em (ı̑) manjš. podreti ~; arhit. talni ~
  26. zídek -dka m (ı̑) manjš.
  27. zíden -dna -o (ı̑) zídni -a -o (ı̑) ~ omet; um. ~o slikarstvo stensko slikarstvo
  28. zidôvje -a s, skup. (ȏ) ~ starega gradu
  29. zigóta -e ž (ọ̑) biol. spojek
  30. zijáč -a m z -em člov. (á) slabš. odganjati ~e |radovedne gledalce| zijáčka -e ž, člov. (á) slabš. zijáčev -a -o (á) slabš.
  31. zijálast -a -o; bolj ~ (á) slabš. ~ otrok |nerodno radoveden|; poud. ~e klešče |ne prilegajoče se|
  32. zijálasto nač. prisl. (á) slabš. ~ se razgledovati |nerodno, radovedno|
  33. zijálo -a s, člov. (á) slabš.: odganjati ~a |radovedne gledalce|; Težko poslušam tako ~ |hrupnega, kričavega človeka|; nečlov., poud. ~ dimnika |odprtina|
  34. zijáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zijánje; (-àt) (á ȃ) Avtomobilska vrata ~ajo; poud.: Kokoš ~a od žeje |ima odprt kljun|; V strehi ~ajo luknje |so vidne|; slabš.: ~ okrog sebe |radovedno gledati|; ~ od začudenja |biti zelo začuden|; slabš. zijati na koga/kaj |vpiti|; slabš. zijati v koga/kaj Že spet ~a ~ časopis |ga bere|; ~ ~ soseda |nepremično, radovedno gledati ga|; slabš. zijati nad kom/čim ~ ~ otroki |vpiti|; slabš. zijati za kom/čim ~ ~ dekletom |radovedno gledati|
  35. zijàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) slabš. ~ človek |ki se rad kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje|; poud. ~o brezno |široko odprto| zijávost -i ž, pojm. (á)
  36. zijávec -vca m z -em člov. (ȃ) slabš. nevljudni ~i |radovedni opazovalci| zijávka -e ž, člov. (ȃ) slabš. zijávčev -a -o (ȃ) slabš.
  37. Zílja 1 -e ž, zem. i. (í) |pokrajina na avstrijskem Koroškem|: na ~i zíljski -a -o (í) Ziljàn -ána in Zilján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Ziljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
  38. Zílja 2 -e ž, zem. i. (í) |reka na avstrijskem Koroškem| zíljski -a -o (í)
  39. zím.. prvi del podr. zlož. (ı̑) zímzelen, zímzelèn
  40. zíma -e ž (í) ~e preživljati ob morju; končati gradnjo do ~e; vrniti se na ~o; zaloge za čez ~o; Zgodilo se je lansko ~o, neobč. lanske ~e; ostra ~; poud. življenjska ~ |obdobje popolnega upada življenjske moči|
  41. zimíka -e ž (í) |jabolko, hruška|
  42. zimíšče -a s (í) neobč. prezimovališče
  43. zimovalíšče -a s (í) neobč. prezimovališče; publ. zimsko letovišče
  44. zimováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; zimovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. ~ na morju prezimovati; publ. ~ v smučarskem središču preživljati zimske počitnice
  45. zímski -a -o (í) ~ dan; ~e gume; ~a jabolka; poud. ~o veselje |razvedrilo, igre na snegu| zímskost -i ž, pojm. (í)
  46. zímsko primer. prisl. (í) ~ hladno; biti ~ oblečen
  47. zímsko.. prvi del podr. zlož. (í) zímskošpórten
  48. zímskošpórten -tna -o (íọ̑) zímskošpórtni -a -o (íọ̑) ~o središče
  49. zímzelen -a m (ı̑) vejica ~a
  50. zímzelèn -êna -o (ı̑ȅ ı̑é ı̑é) Bor je ~ zímzelêni -a -o (ı̑é) ~ gozd; poud. ~e melodije |dolgo časa priljubljene|

   90.466 90.516 90.566 90.616 90.666 90.716 90.766 90.816 90.866 90.916  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA