Slovenski pravopis 2001

b (90.516-90.565)

  1. zemljeslôven -vna -o (ȏ) |geološki|
  2. zemljeslôvje -a s, pojm. (ȏ) študirati ~ |geologijo|
  3. zemljevíd -a m (ı̑) ~ Slovenije; turistični ~
  4. zemljevíden -dna -o (ı̑) zemljevídni -a -o (ı̑) ~ podatek
  5. zêmljica -e ž (é) manjš.
  6. Zémljič -a m z -em oseb. i., psp (ẹ̑) Zémljička -e ž, oseb. i. (ẹ̑) ljud. Zémljičev -a -o (ẹ̑)
  7. zêmljin -a -o (ȇ) ~a površina
  8. zemljína -e ž (í) neobč. celina; snov., neobč. zemlja, prst
  9. zemljíšče -a s (í) kmetijsko ~; ~ za hišo; imeti premoženje v ~u
  10. zemljíški -a -o (ı̑) ~ davek; ~a knjiga
  11. zemljíško.. prvi del podr. zlož. (ı̑) zemljíškogospôski, zemljíškoknjížen, zemljíškolastnínski, zemljíškoposésten
  12. zemljíškogospôski -a -o (ı̑ó) ~o gospodarstvo
  13. zemljíškoknjížen -žna -o (ı̑ı̑) zemljíškoknjížni -a -o (ı̑ı̑) ~ izpis; ~ podatek
  14. zemljíškolastnínski -a -o (ı̑ı̑) ~o razmerje
  15. zemljíškoposésten -tna -o (ı̑ẹ̑) zemljíškoposéstni -a -o (ı̑ẹ̑) ~a pravica
  16. Zemún -a m, zem. i. (ȗ) |del Beograda|: v ~u zemúnski -a -o (ȗ) Zemúnčan -a m, preb. i. (ȗ) Zemúnčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
  17. zén -a m, pojm. (ẹ̑) |smer v budizmu|
  18. zén.. tudi zén prvi del podr. zlož. (ẹ̑) zénbudízem, zéntéhnika tudi zén budízem, zén téhnika
  19. zenáčen -a -o; bolj ~ (ȃ); gl. izenačen
  20. zenačeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zenačevánje; (-àt) (á ȗ); gl. izenačevati
  21. zenáčiti -im dov. -en -ena; zenáčenje (á ȃ); gl. izenačiti
  22. zeníca -e ž (í) razširjene ~e; poud. paziti kot na ~o svojega očesa |zelo|
  23. zeníčen -čna -o (ı̑) zeníčni -a -o (ı̑) ~a razdalja
  24. zenít -a m (ı̑) Sonce je v ~u (v nadglavišču); poud. biti v ~u slave |na višku|
  25. zeníten -tna -o (ı̑) zenítni -a -o (ı̑) ~o sonce
  26. Zénon -a m, oseb. i. (ẹ̑) |grški filozof|
  27. zénovski -a -o (ẹ̑) ~a modrost
  28. zénski -a -o (ẹ̑) ~a filozofija
  29. zeolít -a m, snov. (ı̑) kem. ~i in druge rudnine
  30. zéppelin -a [cepe] m (ẹ̑); gl. cepelin
  31. Zéppelin -a [cepe] m, oseb. i. (ẹ̑) |nemški izumitelj|
  32. zèt zéta m, člov., im. mn. zétje in zéti (ȅ ẹ́) njihov bodoči ~; živ. |riba|
  33. Zéta -e ž, zem. i. (ẹ̑) |črnogorska reka| zétski -a -o (ẹ̑)
  34. Zétkin -a [ce] m, oseb. i. (ẹ̑) Zétkin -- [ce] ž, oseb. i. (ẹ̑) |nemška političarka in publicistka|
  35. ZEU ZEU-ja tudi ZEU -- [zəeú] m, prva oblika z -em (ȗ; ȗ) Zahodnoevropska unija
  36. zév -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑) široka ~ v skalovju; teh. ~ cevi
  37. zèv zéva tudi zév -a m (ȅ ẹ́; ẹ̑) ozek ~ med vrati in tlemi; teh. ~ viličastega ključa; prestrašiti se levovega ~a; jezikosl. |hiat|
  38. zévati -am nedov. -ajóč, -áje; zévanje (ẹ́) Pod nami ~a brezno; Vrata ~ajo na stežaj; poud. ~ od žeje |imeti odprta usta|
  39. zéven -vna -o (ẹ̑) zévni -a -o (ẹ̑) jezikosl. ~ j
  40. zévgma -e ž, pojm. (ẹ̑) jezikosl. zanemaritev vezave: ~ v besedni zvezi
  41. zévka -e ž (ẹ̑) pomor. |kovinsko vodilo|
  42. zévniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) Okenski krili sta zevnili; poud. ~ od strahu |odpreti usta|
  43. Zévs -a m, oseb. i. (ẹ̑) |grški bog|
  44. ZF ZF-ja tudi ZF -- [zəfə̀] m, prva oblika z -em (ə̏; ə̏) znanstvena fantastika
  45. zg. okrajš. zgoraj
  46. Zg. okrajš. Zgornji |prvi del večbesednih zemljepisnih imen|
  47. ZG -- [zəgə̀] m, simb. (ə̏) Zagreb
  48. zgága -e ž (ȃ) ~ me peče; poud. Z njim so imeli samo ~o |neprijetnosti, težave|; člov., slabš. Ta ~ mi ni dal(a) miru
  49. zgágar -ja m z -em člov. (ȃ) slabš. bati se ~ev |ljudi, ki povzročajo neprijetnosti, težave| zgágarka -e ž, člov. (ȃ) slabš. zgágarjev -a -o (ȃ) slabš.
  50. zgagáriti -im nedov. zgagárjenje (á ȃ) slabš. Povsod ~i |povzroča slabo voljo, neprijetnosti|

   90.266 90.316 90.366 90.416 90.466 90.516 90.566 90.616 90.666 90.716  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA