Slovenski pravopis 2001

b (90.316-90.365)

  1. zdravílski -a -o (ı̑) ~a knjiga
  2. zdravílstvo -a s, pojm. (ı̑) ukvarjati se z ~om; ljudsko ~
  3. zdravítelj -a m z -em člov. (ı̑) zdravilec zdravíteljica -e ž, člov. (ı̑) zdravilka zdravíteljev -a -o (ı̑) zdravíteljičin -a -o (ı̑)
  4. zdráviti -im nedov. -èč -éča; zdrávljen -a; zdrávljenje (á ȃ; ȃ) koga/kaj ~ bolnike; ~ pljučnico zdráviti se -im se (á ȃ; ȃ) ~ ~ v bolnišnici; Rana se dobro ~i
  5. zdrávje -a s, pojm. (ȃ) ~ se mu izboljšuje; poud. ~ kar žari iz nje |Videti je zelo zdrava|; človek rahlega ~a; telesno, duševno ~; biti pri ~u; piti na ~; ~ gozdov
  6. Zdrávko -a, ○-ta m, oseb. i. (ȃ) Zdrávka -e ž, oseb. i. (ȃ) Zdrávkov -a -o, ○-tov -a -o (ȃ)
  7. zdrávljen -a -o (á; ȃ) zdrávljeni -a -o (á; ȃ) ~ alkoholik
  8. zdrávljenec -nca m z -em člov. (á; ȃ) zdrávljenka -e ž, člov. (á; ȃ) zdrávljenčev -a -o (á; ȃ)
  9. zdravljíca -e ž (í) redk. zdravica
  10. zdravljív -a -o (í; ı̑ í í) ~a oblika bolezni zdravljívost -i ž, pojm. (í)
  11. zdravník -a m, člov. (í) iti k ~u; očesni ~; ~ za pljučne bolezni zdravníca -e ž, člov. (í) zdravníčin -a -o (ı̑)
  12. zdravnikováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; zdravnikovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |biti zdravnik|
  13. zdravníški -a -o (ı̑) ~ pregled
  14. zdravníštvo -a s (ı̑) doba njegovega ~a; skup. |zdravniki|; pojm., neobč. zdravstvo, medicina
  15. zdrávo 1 -- m (ȃ) Pozdravljali so jo s spoštljivim ~
  16. zdrávo 2 nač. prisl. (á) ~ živeti; ~ rdeč
  17. zdrávo 3 povdk. (ȃ) poud. To opravi ali pa ~ |pojdi|
  18. zdrávo 4 pozdrav. medm. (ȃ) ~, fantje; Ob slovesu je rekel: ~ in srečno
  19. zdrávo.. prvi del podr. zlož. (á/ȃ) zdrávorazúmski
  20. zdravo.. prvi del podr. zlož. zdravoslôvje
  21. zdrávorazúmski -a -o (á/ȃȗ) ~i razlogi za odločitev
  22. zdravoslôvje -a s, pojm. (ȏ) star. zdravstvo, medicina
  23. zdrávstven -a -o (ȃ) zdrávstveni -a -o (ȃ) ~ dom; ~ poseg; ~o zavarovanje; ~o spričevalo zdravniško spričevalo
  24. zdrávstvenik -a m, člov. (ȃ) redk. zdravstveni delavec zdrávstvenica -e ž, člov. (ȃ) redk. zdravstvena delavka zdrávstveničin -a -o (ȃ) redk.
  25. zdrávstveno ozirn. prisl. (ȃ) biti ~ prizadet
  26. zdrávstvo -a s, pojm. (ȃ) delati v ~u; zdrav. preprečevalno ~ |preventivna medicina|
  27. zdravstvúj -te okrnj. glag. (ȗ) neobč. |izraža pozdrav|: ~, dekle
  28. zdrážen -a -o; bolj ~ (á; ȃ) ~ človek razdražen; od dima ~e oči zdráženost -i ž, pojm. (á; ȃ)
  29. zdražíti in zdrážiti -im in zdrážiti -im dov. zdráženje; drugo gl. dražiti 2 (í/ı̑/á á; á; á ȃ) koga/kaj ~ čebele; ~ predavatelja s pripombami razdražiti, razburiti; zdražiti koga k/h čemu Dim jo je zdražil h kašlju
  30. zdražljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í) ~ pes zdražljívost -i ž, pojm. (í)
  31. zdrčáti -ím dov. zdrčánje; drugo gl. drčati (á í) ~ po melišču; Jadrnica je zdrčala po zalivu
  32. zdrdráti -ám dov. zdrdránje; drugo gl. drdrati (á ȃ) Vlak ~a mimo postaje; poud. zdrdrati kaj ~ govor |hitro, enolično povedati| zdrdráti se -ám se (á ȃ) poud. |nagovoriti se|: Stari znanci so se zdrdrali
  33. zdrégati -am dov. -an -ana (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ spečega z ležišča; ~ vola v hlev
  34. zdrénjati se -am se dov. (ẹ́) neknj. pog. zgnesti se, zriniti se
  35. zdresíran -a -o; bolj ~ (ı̑) ~ pes zdresíranost -i ž, pojm. (ı̑)
  36. zdresírati -am dov. -an -ana; zdresíranje (ı̑) koga/kaj ~ konja; poud. ~ učence |izuriti, naučiti|
  37. zdréti zdêrem tudi zdréti zdrèm dov., 3. os. mn., neobč. zderó, nam. zdrèt/zdrét; zdŕtje; drugo gl. dreti 1 (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) kaj Nalivi so zdrli rodovitno zemljo; zdreti komu kaj ~ bolniku zob izdreti zdréti se zdêrem se tudi zdréti se zdrèm se (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) pokr. odlomiti se, odtrgati se: S pobočja se je zdrl kamen
  38. zdréti se zdêrem se dov., nam. zdrèt se/zdrét se; drugo gl. dreti se (ẹ́ é) poud. |grobo, glasno ošteti|: na koga/kaj ~ ~ ~ tovariše; zdreti se nad kom/čim ~ ~ ~ otroki; poud. Potem ko se je zdrl, se je pomiril |ko je silovito, brez pridržkov izrazil svoje mnenje|
  39. zdrevenéti -ím dov. zdrevenênje; drugo gl. dreveneti (ẹ́ í) ~ od mraza
  40. zdreveníti -ím dov. zdrevénil -íla; zdrevenjênje; drugo gl. dreveniti (í/ı̑ í) kaj Bolezen mu je zdrevenila roko
  41. zdrézati -am dov. -an -ana; zdrézanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ hrošča na papir; poud. ~ ljudi na sestanek |spraviti|; zdrezati kaj iz česa ~ krompir iz žerjavice izdrezati
  42. zdŕgniti -em dov. -il -ila tudi -íla, zdŕgnjen -a; zdŕgnjenje (ŕ ȓ) koga/kaj ~ madež z obleke; ~ otroka z brisačo; ~ hlače oguliti; ~ pesek na kup zdŕgniti se -em se (ŕ ȓ) ~ ~ z brisačo
  43. zdŕgnjen -a -o; bolj ~ (ȓ) do čistega ~ kotel; ~e hlače oguljene zdŕgnjenost -i ž, pojm. (ȓ)
  44. zdríz -a m, snov. (ı̑) sluzast ~; neobč. malinov ~ žele
  45. zdrízast -a -o; bolj ~ (í; ı̑) ~a snov; slabš. biti ~ v ravnanju |neodločen, omahljiv|
  46. zdrízati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zdrízanje (í; í ı̑) star. koga/kaj Vročina ga ~a stresa; Kislina ~a mleko ga dela zdrizastega
  47. zdŕk -a m, pojm. (ȓ) ~ svedra pri vrtanju
  48. zdrkávati -am nedov. -ajóč; zdrkávanje (ȃ) Kaplje ~ajo po strehi; Sveder ~a
  49. zdrkljáj -a m z -em pojm. (ȃ) ~ stenske ure
  50. zdŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) Jermen ~e; publ. Živo srebro je zdrknilo pod ničlo |Temperatura je padla pod nič stopinj Celzija|; ~ z drevesa; poud. zdrkniti v kaj ~ ~ spanec |zaspati|; brezos., poud. zdrkniti komu Na parketu mu je zdrknilo |zdrsnilo|

   90.066 90.116 90.166 90.216 90.266 90.316 90.366 90.416 90.466 90.516  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA