Slovenski pravopis 2001

b (90.216-90.265)

  1. zažmíkati -am dov. -an -ana; zažmíkanje (ı̑) Razmočena zemlja je zažmikala pod nogami
  2. zažréti -žrèm dov., nam. zažrèt/zažrét; zažrétje in zažŕtje; drugo gl. žreti (ẹ́ ȅ) nizk. kaj ~ celo plačo |porabiti za hrano, pijačo| zažréti se -žrèm se (ẹ́ ȅ) v koga/kaj Klop se ~e v kožo; poud. Dvomi so se zažrli vanj |začel je dvomiti|
  3. zažŕt -a -o; bolj ~ (ȓ) ~ madež na preprogi; nizk. ~a plača |porabljena za hrano, pijačo|; zažrt v koga/kaj v zapestje ~a vrv zajedena zažŕtost -i ž, pojm. (ȓ)
  4. zažúgati -am dov. -an -ana; zažúganje (ú; ȗ) komu skrivaj ~ otroku; poud. zažugati komu z/s čim ~ otroku s kaznijo |zagroziti, zapretiti|; poud. Zažugali so mu, da ga bodo kaznovali |zapretili|
  5. zažvenketáti -ám tudi zažvenketáti -éčem dov. zažvenketánje; drugo gl. žvenketati (á ȃ; á ẹ́) Ob sunku so zažvenketale šipe; zažvenketati z/s čim ~ s priborom
  6. zažvenkljáti -ám dov. zažvenkljánje; drugo gl. žvenkljati (á ȃ) manjš. Kozarci so zažvenkljali; zažvenkljati z/s čim ~ s kovanci
  7. zažvénkniti -em in zažvênkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) Šipe v oknih so zažvenknile
  8. zažvepláti -ám dov. zažveplánje; drugo gl. žveplati (á ȃ) kaj ~ sode
  9. zažvížgati -am dov. -an -ana; zažvížganje (í) predirljivo ~ na prste; Lokomotiva je zažvižgala; zažvižgati komu/čemu ~ psu; zažvižgati kaj ~ znano melodijo
  10. zažvrgoléti -ím dov. zažvrgolênje; drugo gl. žvrgoleti (ẹ́ í) Ptice so zažvrgolele; poud. Dobro jutro, je zažvrgolela |živahno, lahkotno rekla|
  11. ZČ -- [zəčə̀] m (ə̏) Zgodovinski časopis
  12. z. d. okrajš. zahodna dolžina
  13. ZD ZD-ja tudi ZD -- [zədə̀] m, prva oblika z -em (ə̏; ə̏) |zbrano delo; zdravstveni dom|
  14. ZDA -- [zedeá] ž mn. (ȃ) Združene države Amerike
  15. zdàj kaz. čas. prisl. zaim. (ȁ) 1. trenutka govorjenja: ~ smo ravno pri večerji, pokličite čez pol ure; Do ~ je šlo vse po sreči; ~ so prve izkušnje za vami, lažje bo 2. veljave, tudi v trenutku govorjenja: ~ so vse drugačni časi; ~ že dve leti pišem novo knjigo 3. Do ~ sem veliko delal, ~ bom pa počival odslej; Začel je zavirati, a ~ je bilo že prepozno tedaj; ~ pa le poprimite za delo 4. ~ ~ bo tu |kmalu, vsak čas| 5. v medmetni rabi Pozor, pripravljeni, ~ zdàj zdája m z -em (ȁ á) neobč.: nenehno trajajoči ~; Čas je sestavljen iz samih ~ev do zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ je šlo vse dobro od zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ bomo pazili nanj za zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ je stanje mirno
  16. zdajáti zdájem tudi zdájati in zdajáti -em, star. zdajáti -èm dov., nam. zdajàt tudi zdàjat; zdajánje tudi zdájanje; drugo gl. dajati (á á; á/ȃ á; á ȅ) komu kaj Vse, kar ima, je zdajal otrokom; zdajati kaj za koga/kaj ~ vse prihranke za zdravnika
  17. zdàjci čas. prisl. (ȁ) poud. 1. |zdaj, tedaj|: ~ nekdo zaropota po vratih; ~ se je ulil dež; Bova odšla? -Kar ~, če si pripravljen 2. |takoj, nenadoma|: Začel je brati časopis, a ga je ~ odložil zdàjci -- m (ȁ) knj. pog.: biti tik pred ~ tik pred odločitvijo; delati kaj tik pred ~ v zadnjem trenutku
  18. zdàjle kaz. čas. prisl. zaim. večje določnosti (ȁ) ~ si pa odpočijte zdaj; ~ ne utegnem, počakajte pet minut
  19. zdàjšnji -a -e (ȁ) ~ svetovni prvak; ~ trenutek; ~a oblast; ~e razmere zdàjšnjost -i ž, pojm. (ȁ)
  20. zdàj — zdàj dvodelna vez. zv. (ȁ — ȁ) Nagibal se je ~ sem, ~ tja
  21. zdáleč 1 prisl. (á) 1. smer. prostor. ~ gledati, opazovati; že od ~ prepoznati obiskovalca 2. mer., poud.: Ta akcija je ~ bolj uspela kot druge |veliko|; ~ hitrejši tek |dosti|; ~ preseči pričakovanje |zelo|
  22. zdáleč 2 poudar. člen. (á) poud.: Niti ~ si ne predstavlja, kaj jo čaka |malo, približno|; Vaše delo še ~ ni najtežje |sploh|; Se dolgočasite? -Ne, še ~ ne |Nikakor ne, sploh ne|
  23. zdáljšati -am dov. -an -ana; zdáljšanje (ȃ) kaj ~ obleko zdáljšati se -am se (ȃ) Dan se je zdaljšal
  24. zdaljševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zdaljševánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ obleko zdaljševáti se -újem se (á ȗ) Sence se ~ujejo se daljšajo
  25. zdaníti se zdaní se dov. zdánil se -íla se; drugo gl. daniti se (í/ı̑ í) Vstal je, ko se je zdanilo; Poleti se zgodaj ~i; s smiselnim osebkom, poud. zdaniti se komu Končno se mu je zdanilo, kaj je res |je dojel, spoznal|
  26. zdávna čas. prisl. (á) neobč. Starši so mu že ~ umrli zdavnaj, davno
  27. zdávnaj čas. prisl. (á) 1. Njihovi uspehi so ~ minili; To smo opazili že ~; Nekoč ~ sva se srečala 2. Drugi že ~ spijo, on pa še vedno piše; Od ~ mu je všeč; poud. Ogledali so si veliko stvari, čeprav še ~ ne vseh |nikakor ne, sploh ne|
  28. zdecimíran -a -o (ı̑) neobč. zdesetkan: ~a vojska zdecimíranost -i ž, pojm. (ı̑) neobč. zdesetkanost
  29. zdecimírati -am dov. -an -ana; zdecimíranje (ı̑) neobč. zdesetkati: koga/kaj Nalezljive bolezni so zdecimirale prebivalstvo
  30. zdéhati -am nedov. -ajóč, -áje; zdéhanje (ẹ́) zaspano ~ zdéhati se -a se (ẹ́) komu ~a ~ mu od zaspanosti
  31. zdeklamírati -am dov. -an -ana; zdeklamíranje (ı̑) kaj ~ pesem
  32. zdélan -a -o; bolj ~ (ẹ̑) poud.: ~a cesta |poškodovana, uničena|; biti ~ od bolezni |izčrpan, oslabel| zdélanost -i ž, pojm. (ẹ̑) poud.
  33. zdélati -am dov. -an -ana; zdélanje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ razred z odličnim uspehom; poud.: Nalivi so zdelali cesto |poškodovali, uničili|; Hlače je čisto zdelal |zdrgnil, zgulil|; Vročina ga je zdelala |izčrpala, oslabila| zdélati se -am se (ẹ́ ẹ̑) poud. ~ ~ v rudniku |z delom se izčrpati|
  34. zdelávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; zdelávanje (ȃ) poud. koga/kaj Bolezen ga ~a |izčrpava, slabi|; težko ~ strmino |premagovati|; brezos. Na potovanju ga je hudo zdelavalo |je bil večkrat zelo utrujen|
  35. zdelováti -újem nedov. zdelovánje; drugo gl. delovati (á ȗ) Učenec dobro ~uje; poud. zdelovati koga/kaj Neurje ~uje hiše |uničuje|; Mraz ga ~uje |izčrpava|; brezos. V začetku ga je zdelovalo |je bil večkrat utrujen|; star. zdelovati z/s kom/čim Z njim težko ~uje shaja, živi
  36. zdemokratizíran -a -o (ı̑) ~a družba zdemokratizíranost -i ž, pojm. (ı̑)
  37. zdemokratizírati -am dov. -an -ana; zdemokratizíranje (ı̑) kaj ~ razmere
  38. zdemoralizíran -a -o; bolj ~ (ı̑) biti ~ zaradi neuspeha zdemoralizíranost -i ž, pojm. (ı̑)
  39. zdemoralizírati -am dov. -an -ana; zdemoralizíranje (ı̑) koga/kaj ~ nasprotnike
  40. Zdénko -a, ○-ta m, oseb. i. (ẹ̑) Zdénka -e ž, oseb. i. (ẹ̑) Zdénkov -a -o, ○-tov -a -o (ẹ̑)
  41. zdesétkan -a -o (ẹ̑) ~a čreda zdesétkanost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  42. zdesétkati -am dov. -an -ana; zdesétkanje (ẹ̑) koga/kaj Epidemija je zdesetkala prebivalstvo
  43. zdetajlírati -am dov. -an -ana; zdetajlíranje (ı̑) kaj ~ načrt
  44. zdéti se zdí se nedov. zdì se zdíte se, zdèč se zdéča se; zdèl se zdéla se; (zdèt se/zdét se) (ẹ́ í) 1. komu ~i ~ mi, da nekdo trka; Ne vem, kje je, ~i se mi, da v kinu; Zdelo se mu je, kot da plava; poud. Ne ~i ~ mu čakati toliko časa |noče|; Pride, kadar se mu ~i |nepredvidljivo|; Sedi, kamor se ti ~i |kamor ti je všeč|; Z njim ravna, kakor se mu ~i |samovoljno, muhasto|; iron. To bom jaz opravil. -Se mi ~i |Ne verjamem|; brezos. Kot se ~i, mu bo uspelo 2. os. Z vznožja se ~ijo gore še višje; Na pogled se ~i zdrav; zdeti se komu Letalo se jim ne ~i primerno za polet; Delo se mu ne ~i težko; Ta človek se mi ~i pošten
  45. zdeválen -lna -o (ȃ) nardp. zdeválni -a -o (ȃ) ~ stol
  46. zdévati -am in zdévati -ljem dov. -aj -ajte in -i -ite; -al -ala tudi -ála; -an -ana; zdévanje (ẹ́; ẹ́) star. dati, zložiti: kaj ~ stvari iz kovčka; ~ snope v kozolec zdévati se -am se in zdévati se -ljem se (ẹ́; ẹ́) star. oditi: Počasi so se zdevali iz sobe
  47. ZDHV ZDHV-ja tudi ZDHV -- [zədəhəvə̀] m, prva oblika z -em (ə̏; ə̏) Znanstveno društvo za humanistične vede
  48. zdiferencírati -am dov. -an -ana; zdiferencíranje (ı̑); gl. izdiferencirati
  49. zdíhniti -em dov. (í ı̑) vzdihniti: globoko ~
  50. zdihováti -újem dov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; zdihovánje; (-àt) (á ȗ) vzdihovati: žalostno ~; poud. Zdihoval je, da je predrago |tarnal, tožil|; poud. zdihovati po kom/čem ~ ~ dekletu |hrepeneti|; poud. zdihovati za kom/čim ~ ~ nekdanjimi časi |tožiti, želeti si jih|

   89.966 90.016 90.066 90.116 90.166 90.216 90.266 90.316 90.366 90.416  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA