Slovenski pravopis 2001

b (90.166-90.215)


  1. zaznámen -mna -o (ȃ) zaznámni -a -o (ȃ) ~ količek
  2. zaznamenováti -újem dvovid., nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zaznamenovánje; (-àt) (á ȗ) star. zaznamovati
  3. zaznamoválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ dreves zaznamoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) zaznamoválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  4. zaznamován -a -o (á) za posek ~ hrast; poud. biti ~ za vse življenje |čutiti posledice česa vse življenje| zaznamováni -a -o (á) jezikosl. stilno ~a beseda zaznamováni -ega m, člov. (á) poud. Bil je eden od ~ih zaznamováno -ega s, pojm. (á) jezikosl. zaznamovánost -i ž, pojm. (á)
  5. zaznamovánec -nca m z -em člov. (á) poud. |kdor čuti posledice česa neprijetnega|: postati ~ zaznamovánka -e ž, člov. (á) poud. zaznamovánčev -a -o (á) poud.
  6. zaznamováti -újem dvovid., nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zaznamovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ drevesa za sečnjo; poud. Preteklost ga je zaznamovala |mu je pustila sledi, posledice|; publ. V prvem trimesečju ~ujemo rast proizvodnje ugotavljamo, opažamo; neobč. ~ spremembo v zemljiško knjigo zapisati; zaznamovati kaj z/s čim ~ obletnico pesnikovega rojstva s proslavo
  7. zaznamujóč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) količki, ~i cestno traso zaznamujóče -ega s, pojm. (ọ́) jezikosl.
  8. zaznáti -znám dov. zaznánje; drugo gl. znati (á ȃ) kaj ~ svetlobo; ~ vonj, zvok; publ. ~ velik napredek opaziti; neobč. Zaznal je, da je obleka vlažna začutil zaznáti se -ám se (á ȃ) star. Odšli so, ko se je zaznal dan se je zdanilo
  9. zaznáva -e ž, pojm. (ȃ) ~ prostora; števn. čutne ~e
  10. zaznaválen -lna -o (ȃ) zaznaválni -a -o (ȃ) jezikosl. ~ glagol
  11. zaznávati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zaznávanje (ȃ) kaj ~ barve; publ. V zadnjem času ~amo velike spremembe opažamo zaznávati se -am se (ȃ) star. Prebudil se je, ko se je zaznaval dan se je danilo
  12. zaznáven -vna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) težko ~ zvok; komaj ~ smehljaj opazen; publ. ~ uspeh precej velik, precejšen zaznávni -a -o (á) ~ predmet |predmet zaznavanja| zaznávno -ega s, pojm. (á) razlika med ~im in namišljenim zaznávnost -i ž, pojm. (á)
  13. zaznávno nač. prisl. -ej(š)e (á; á) komaj ~ se premakniti opazno
  14. zazoríti -ím tudi zazóriti -im dov. zazóril -íla tudi zazóril -a; drugo gl. zoriti 2 (í/ı̑ í; ọ́; ọ̑) neobč. začeti se, nastopiti: Dan je zazoril; poud. Zazorila je svoboda |Postali smo svobodni| zazoríti se -í se tudi zazóriti se -i se (í/ı̑ í; ọ́; ọ̑) neobč. zasvitati se: Še preden se je zazorilo, so odšli; os., neobč. Na vzhodu se je zazorila zarja se zasvetila, pokazala
  15. zazrcáliti se -im se dov. (á ȃ) Luči so se zazrcalile v jezeru
  16. zazréti -zrèm dov., nam. zazrèt/zazrét; zazŕtje; drugo gl. zreti (ẹ́ ȅ) koga/kaj že od daleč ~ obiskovalca zagledati, uzreti; neobč. zazreti v koga/kaj ~ ~ sosedin obraz zagledati se, zazreti se zazréti se -zrèm se (ẹ́ ȅ) ~ ~ skozi okno; zazreti se v koga/kaj ~ ~ ~ sosedin obraz; poud.: ~ ~ ~ preteklost |spomniti se na|; ~ ~ vase |zamisliti se|
  17. zazŕt -a -o (ȓ) v koga/kaj nepremično ~ ~ oblake; poud. vase ~ človek |zamišljen| zazŕtost -i ž, pojm. (ȓ) poud. ~ v preteklost |miselna usmerjenost|; neobč. romantična ~ zanos, prevzetost
  18. zazvenčáti -ím dov. zazvenčánje; drugo gl. zvenčati (á í) Kozarci ~ijo
  19. zazvenéti -ím dov. zazvenênje; drugo gl. zveneti 1 (ẹ́ í) Kovina ~i; Pesem je zazvenela; poud. Po ulici so zazveneli koraki |so se zaslišali|; s smiselnim osebkom, poud. zazveneti komu Od udarca mu je zazvenelo v glavi |Dobil je občutek zvenenja|
  20. zazvenketáti -ám tudi zazvenketáti -éčem dov. zazvenketánje; drugo gl. zvenketati (á ȃ; á ẹ́) Šipe so zazvenketale
  21. zazvénkniti -em tudi zazvênkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) Zaloputnil je z vrati, da so šipe zazvenknile
  22. zazvončkljáti -ám dov. zazvončkljánje; drugo gl. zvončkljati (á ȃ) Zvonček ~a; zazvončkljati z/s čim ~ z žlicami
  23. zazvoníti -ím dov. zazvónil -íla, nam. zazvonít/zazvonìt; drugo gl. zvoniti (í/ı̑ í) Telefon je zazvonil; Zvonovi so glasno zazvonili; zazvoniti kaj ~ jutranjico; brezos. Zazvonilo je poldne; zazvoniti na kaj ~ ~ veliki zvon; zazvoniti komu/čemu ~ mrliču; zazvoniti k/h čemu ~ k maši
  24. zažágati -am dov. -an -ana; zažáganje (ȃ) kaj v kaj ~ ~ letev široke reže; ~ po narisani črti; poud. Škržati so zažagali |se oglasili|
  25. zažaréti -ím dov. zažarênje; drugo gl. žareti (ẹ́ í) Žerjavica je spet zažarela; poud. zažareti od česa ~ ~ sreče |biti zelo srečen|
  26. zažarévati -am nedov. -ajóč; zažarévanje (ẹ́) Oglje ~a
  27. zažaríti se -ím se tudi zažáriti se -im se dov. zažáril se -íla se tudi zažáril se -a se; zažarjênje tudi zažárjenje; drugo gl. žariti (í/ı̑ í; á ȃ; ȃ) neobč. Morje se je zažarilo v zahajajočem soncu je zažarelo
  28. zaždéti -ím dov.; drugo gl. ždeti (ẹ́ í) ~ na soncu
  29. zažêjati -a dov. zažêjanje (ȇ) koga/kaj Po jedi jih je zažejalo; poud. zažejati koga po kom/čem Zažejalo ga je po prijateljih |Zaželel si je prijateljev| zažêjati se -am se (ȇ) star. užejati se
  30. zaželèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ gost; ne biti ~ pri oblasteh zaželêno -êga s, pojm. (é) ~ podčrtajte zaželênost -i ž, pojm. (é)
  31. zaželéti -ím dov.; drugo gl. želeti (ẹ́ í) komu/čemu kaj ~ tekmovalcu uspeh; publ. ~ gostu dobrodošlico izreči, izraziti zaželéti si -ím si (ẹ́ í) koga/kaj Zelo si jo je zaželel; ~ ~ mir
  32. zaželjèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) zaželen
  33. zažèm -éma m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ rok
  34. zažémati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana (ẹ̑) neobč. stiskati: koga/kaj Obleka ~a pas zažémati se -am se (ẹ̑) neobč. zajedati se: v koga/kaj Vrv se mu ~a v dlani
  35. zažét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) tesno ~ pas; neobč. ~e ustnice stisnjene zažétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  36. zažéti -žmèm tudi zažéti -žámem dov. zažétje; drugo gl. žeti 2 (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) neobč. stisniti: kaj ~ ustnice zažéti se -žmèm se tudi zažéti se -žámem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) v koga/kaj Jermen se mu je zažel v zapestje
  37. zažgán -a -o; bolj ~ (á) ~ kruh zažgáno -ega s, pojm. (á) Duh po ~em zažgánost -i ž, pojm. (á)
  38. zažgáti -žgèm dov., 3. os. mn. zažgêjo tudi zažgó; nam. zažgàt; drugo gl. žgati (á ȅ) koga/kaj ~ barako; ~ kruh; ~ smeti zažgáti se -žgèm se (á ȅ) ~ ~ iz protesta; Potica se je zažgala
  39. zažgoléti -ím dov. zažgolênje; drugo gl. žgoleti (ẹ́ í) Na veji je zažgolel slavček; poud. zažgoleti kaj Dekleta so zažgolela veselo pesem |zapela|; poud. Tudi jaz grem zraven, je zažgolela |je živahno, lahkotno rekla|
  40. zažíg -a m, pojm. (ı̑) ~ drv
  41. zažigálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ trave; star. požigalec zažigálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) zažigálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  42. zažigálen -lna -o (ȃ) zažigálni -a -o (ȃ) ~a snov; ~a vrvica vžigalna vrvica zažigálnost -i ž, pojm. (ȃ)
  43. zažigálnica -e ž (ȃ) ~ odpadkov sežigalnica
  44. zažígati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zažíganje (í ı̑; ı̑) koga/kaj ~ slamo; sleng. zažigati z/s čim ~ z novo obleko vzbujati pozornost
  45. zažíngati -am dov. -an -ana (ı̑) neknj. pog. zapeti: kaj ~ pesem
  46. zažírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zažíranje (í ı̑; ı̑) poud. koga/kaj Očitajo mu, da jih ~a |živi od njihovega dela| zažírati se -am se (í ı̑; ı̑) v koga/kaj Črvi se ~ajo v les
  47. zažíva čas. prisl. (ı̑) neobč. Takega priznanja je malokdo deležen ~ za življenja
  48. zaživéti -ím dov.; drugo gl. živeti (ẹ́ í) Na starost je umirjeno zaživel; poud.: Društvo še ni zaživelo |začelo delovati|; Ob glasbi so zaživeli |postali živahnejši|
  49. zažlíndrati -am dov. -an -ana; zažlíndranje (ı̑) kovin. kaj ~ primesi |spremeniti v žlindro|
  50. zažmériti -im dov. zažmérjenje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) neobč. |napol zapreti oči|: pogledati proti luči in ~

   89.916 89.966 90.016 90.066 90.116 90.166 90.216 90.266 90.316 90.366  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA