b (90.116-90.165)

90116. zavrískati -am dov. -aj -ajte tudi -ájte; -al -ala tudi -ála (í) Fantje so zavriskali; poud. zavriskati kaj Godala so zavriskala novo melodijo |veselo zaigrala|
90117. zavrísniti -em dov. (í ı̑) ~ od veselja; poud. Pazi, so zavrisnile ženske |z visokim glasom razburjeno rekle|
90118. zavrnílen -lna -o (ı̑) Njegov odgovor je ~ zavrnílni -a -o (ı̑) ~a izjava
90119. zavrnítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ črede; ~ ponudbe
90120. zavrníti in zavŕniti -em dov.; drugo gl. vrniti (í/ı̑/ŕ ŕ) koga/kaj ~ darilo; ~ pošiljko; ~ kravo iz detelje; ~ tujca na meji
90121. zavrnítven -a -o (ı̑) zavrnítveni -a -o (ı̑) ~ poskus
90122. zavŕnjen -a -o (ŕ) ~ napad; ~ snubec; ~a prošnja zavŕnjenost -i ž, pojm. (ŕ)
90123. završáti -ím dov.; drugo gl. vršati (á í) Drevesa so završala; brezos. Med poslušalci je završalo
90124. završéti -ím dov.; drugo gl. vršeti (ẹ́ í) V nebo so završele iskre; brezos. Zapihalo je in završelo; Med ljudmi je završelo
90125. Zavŕšnik -a m, oseb. i., psp (ȓ) Zavŕšnica -e ž, oseb. i. (ȓ) ljud. Zavŕšničin -a -o (ȓ)
90126. zavŕt -a -o; bolj ~ (ȓ) čustveno ~ človek; ~ razvoj; ~o kolo zavŕti -a -o (ȓ) psih. ~ otrok zavŕtost -i ž, pojm. (ȓ)
90127. zavrtáč -a m z -em živ. (á) gosenice ~ev; |školjka|
90128. zavŕtati -am dov. -an -ana; zavŕtanje (ŕ; ȓ) v koga/kaj ~ ~ desko; poud.: ~ ~ bistvo problema |prodreti|; ~ ~ koga z vprašanji |začeti ga vztrajno izpraševati|; redk. zavrtati kaj ~ luknjo izvrtati; poud. V hrbtenici je zavrtala bolečina |se je pojavila|; brezos., poud. zavrtati komu Zavrtalo mu je v zobu |zabolelo ga je| zavŕtati se -am se (ŕ; ȓ) v koga/kaj Ličinka se ~a v les; poud.: ~ ~ ~ delo |zelo se poglobiti|; ~ ~ ~ obiskovalca s pogledom |preiskujoče, ostro ga pogledati|
90129. zavrtéti -ím dov. zavrtênje; drugo gl. vrteti (ẹ́ í) koga/kaj ~ gumb sprejemnika; knj. pog. ~ še nekaj resne glasbe predvajati; poud. ~ nevesto |zaplesati z njo|; brezos. Ob eksploziji ga je zavrtelo in vrglo na tla zavrtéti se -ím se (ẹ́ í) Kolesce se je zavrtelo; ~ ~ na prstih; poud. Žičnice so se že zavrtele |začele obratovati|; poud. zavrteti se komu Vse se mi je zavrtelo |Dobil sem občutek vrtenja|; brezos. Pred očmi se mi je zavrtelo
90130. zavŕtež -a m z -em člov. (ȓ) poud. |zavrt človek| zavŕtežev -a -o (ȓ) poud.
90131. zavrtínčiti -im dov. -en -ena; zavrtínčenje (í ı̑) koga/kaj Veter je zavrtinčil suho listje; brezos. Zavrtinčilo jih je v globino zavrtínčiti se -im se (í ı̑) List se ~i po zraku
90132. zavrtljáj -a m z -em (ȃ) ~ ročice
90133. zavŕto nač. prisl. (ȓ) ~ se vesti
90134. zavrvéti -ím dov. zavrvênje; drugo gl. vrveti (ẹ́ í) Ljudje so vznemirjeno zavrveli
90135. zavrvráti -ám dov. zavrvránje; drugo gl. vrvrati (á ȃ) Morje je zakipelo in zavrvralo
90136. zavŕžek -žka m, skup. (ȓ) z novo tehnologijo zmanjšati ~ izmeček; števn., neobč. skulptura iz ~ov iz odpadkov; člov., poud. ~ človeške družbe |izobčenec, propadel človek|
90137. zavŕžen ¹ -žna -o; -ejši -a -e (ŕ; ŕ) neobč. nizkoten, nevreden, pokvarjen: ~a izjava; moralno ~o dejanje
90138. zavŕžen ² -a -o; bolj ~ (ȓ) poud.: ~ človek |nemoralen, pokvarjen|; ~a duša |pogubljena| zavŕženost -i ž, pojm. (ȓ) poud.
90139. zavŕženec -nca m z -em člov. (ȓ) poud. |nemoralen, pokvarjen človek| zavŕženka -e ž, člov. (ȓ) poud. zavŕženčev -a -o (ȓ) poud.
90140. zavzdíhniti -em dov. zavzdíhnjenje (í ı̑) glasno ~; poud. zavzdihniti nad kom/čim ~ ~ svojo usodo |izraziti nezadovoljstvo nad usodo|
90141. zavzémati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zavzémanje (ẹ̑) koga/kaj ~ nova ozemlja; publ.: Delo ga je popolnoma zavzemalo zaposlovalo; ~ odgovorne položaje v upravi imeti, zasedati; šport. žarg. ~ startne položaje postavljati se v; publ. ~ skrajna stališča imeti, izražati zavzémati se -am se (ẹ̑) za koga/kaj ~ ~ ~ brezposelne; ~ ~ ~ pravice otrok
90142. zavzét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ bunker; neobč.: ~ pomočnik prizadeven, navdušen; ves ~ stati pred sliko prevzet; zavzet za koga/kaj ~ ~ pravico zavzétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
90143. zavzétež -a m z -em člov. (ẹ̑) poud. |kdor se zavzema za kaj|: ~i za pravice otrok zavzétežev -a -o (ẹ̑) poud.
90144. zavzéti -vzámem dov. zavzétje; drugo gl. vzeti (ẹ́ á) koga/kaj ~ ozemlje; publ. ~ kritično stališče do česa postati kritičen; šport. žarg. ~ startni položaj postaviti se v; poud. ~ vrh gore |stopiti na, priti na| zavzéti se -vzámem se (ẹ́ á) za koga/kaj ~ ~ ~ svoje cilje; ~ ~ ~ delavce; Poslanci so se zavzeli za spremembo zakona; poud. Osebno se je zavzel, da je vse potekalo v redu |je poskrbel, je pomagal|; zavzeti se za koga/kaj pri kom/čem ~ ~ ~ zapornike pri oblasteh; neobč. zelo se zavzeti ob novici se vznemiriti, se razburiti
90145. zavzéto nač. prisl. (ẹ̑) neobč. ~ delati prizadevno; ~ pripovedovati navdušeno
90146. zazánkati -am dov. -an -ana; zazánkanje (ȃ) koga/kaj z vrvjo ~ deblo; ~ petlje; poud. ~ tatu |zvijačno ujeti, dobiti|
90147. zazdéti se -í se dov.; drugo gl. zdeti se (ẹ́ í) 1. komu Zazdelo se mu je, da se v grmovju nekdo skriva; Na obisk pride, če se mu ~i; poud. Komur se je zazdelo, se je lahko pridružil gibanju |kdor je hotel, želel| 2. os. zazdeti se komu Soba se mu je zazdela majhna
90148. zazéhati -am dov. (ẹ́) široko ~ zazéhati se -a se (ẹ́) komu Zazehalo se mu je
90149. zazéhniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) neobč. zehniti
90150. zazelenéti -ím dov. zazelenênje; drugo gl. zeleneti (ẹ́ í) Drevo spomladi ~i
90151. zazelenítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ opuščenega peskokopa
90152. zazeleníti -ím dov. zazelénil -íla, nam. zazelenít/zazelenìt; drugo gl. zeleniti (í/ı̑ í) kaj ~ brežino nad cesto
90153. zazévati -am dov. (ẹ́) Zaradi izsušitve so okna zazevala; Rana ~a; poud. ~ od presenečenja |široko odpreti usta|
90154. zazidálen -lna -o (ȃ) zazidálni -a -o (ȃ) ~ načrt
90155. zazídan -a -o (í) ~o okno zazídanost -i ž, pojm. (í)
90156. zazídati tudi zazidáti -am dov.; drugo gl. zidati (í/á í) koga/kaj Za kazen so ga živega zazidali; ~ okno; zazidati kaj z/s čim ~ obrežje s turističnimi stavbami pozidati
90157. zazidáva -e ž, pojm. (ȃ) ~ luknje v steni; ~ zemljišča pozidava; števn. obcestne ~e
90158. zazidávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; zazidávanje (ȃ) koga/kaj ~ line; ~ kmetijska zemljišča pozidavati
90159. zazidljív -a -o (í; ı̑ í í) ~a parcela; To zemljišče ni ~o zazidljívost -i ž, pojm. (í)
90160. zazijáti -ám dov.; drugo gl. zijati (á ȃ) Zaradi slabe izdelave so okna hitro zazijala; poud. V steni je zazijala razpoka |nastala|; slabš.: ~ od bolečine |zakričati, zavpiti|; ~ od začudenja |široko odpreti usta| zazijáti se -ám se (á ȃ) slabš. v koga/kaj ~ ~ ~ izložbo |nepremično, radovedno se zagledati|
90161. zazímiti -im dov. zazímljen -a; zazímljenje (í; ı̑) kaj ~ čebele; ~ pridelke
90162. zazírati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; zazíranje (í ı̑; ı̑) neobč. pogledovati: ~ ~ v daljavo; poud. ~ ~ v prihodnost |(večkrat) si jo predstavljati|; zazirati se v koga/kaj Začudeno so se zazirali v nas
90163. zazlatíti se -ím se dov. zazlátil se -íla se; drugo gl. zlatiti (í/ı̑ í) poud. Na vzhodu se je zazlatila zarja |se zlato zasvetila|
90164. zaználo -a s (á) |senzor|
90165. zaznámek -mka m (ȃ) blagajniški ~; uradni ~

   89.866 89.916 89.966 90.016 90.066 90.116 90.166 90.216 90.266 90.316  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani