Slovenski pravopis 2001

b (90.066-90.115)

  1. zavódarski -a -o (ọ̑) poud. ~o življenje |v zavodu|
  2. zavóden -dna -o (ọ̑) zavódni -a -o (ọ̑) ~a delavnica
  3. Závodnje -a s, zem. i. (á) v ~u závodenjski -a -o [də] (á) Závodenjčan -a [də] m, preb. i. (á) Závodenjčanka -e [də] ž, preb. i. (á)
  4. zavódski -a -o tudi závodski -a -o (ọ̑; á) ~o osebje
  5. zavóhati -am dov. -an -ana; zavóhanje (ọ̑) koga/kaj Pes je zavohal zajca; Zavohal sem lipovo cvetje zaduhal, zavonjal; poud.: ~ nevarnost |začutiti, zaslutiti|; Takoj je zavohala, o čem se pogovarjajo |odkrila, ugotovila|
  6. zavohljáti -ám dov.; drugo gl. vohljati (á ȃ) manjš. Pes je dvignil ušesa in zavohljal
  7. zavòj -ôja m z -em (ȍ ó) ~ v desno; ~i polžje hišice; papirnat ~; ~ kave; cestni, rečni ~ ovinek; šport. plužni ~
  8. zavójček -čka m (ọ̑) manjš. ~ bombonov
  9. zavójek -jka m (ọ̑) ~ v spodnjem delu črke
  10. zavójen -jna -o (ọ̑) zavójni -a -o (ọ̑) ~ papir
  11. zavojeválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) neobč. osvajalec zavojeválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) neobč. osvajalka zavojeválčev -a -o [u̯č] (ȃ) neobč.
  12. zavojeválen -lna -o (ȃ) neobč. osvajalen zavojeválni -a -o (ȃ) ~e vojne zavojeválnost -i ž, pojm. (ȃ) neobč. osvajalnost
  13. zavojeválski -a -o [u̯s] (ȃ) neobč. osvajalski: ~a vojska
  14. zavojeváti -újem dov. zavojevánje; drugo gl. vojevati se (á ȗ) neobč. koga/kaj ~ sosednje dežele osvojiti; Pianist je zavojeval občinstvo osvojil, navdušil
  15. zavójka -e ž (ọ̑) neobč. zavita črta, krivulja
  16. zavójkast -a -o; bolj ~ (ọ̑) neobč. ~a črta
  17. zavojnína -e ž, skup. (í) neobč. ovojnina
  18. zavolj [ poudarjeno zavólj] predl. z rod., star. ~ zime, vremena zavoljo, zaradi
  19. zavóljo predl. z rod. (ọ̑) zaradi: Bilo mu je žal ~ dekleta
  20. zavónjati -am dov. -an -ana; zavónjanje (ọ̑) koga/kaj ~ cvetje; neobč.: Konj je zavonjal gospodarja zavohal; Vrtnice so zavonjale zadišale; brezos., neobč. zavonjati po čem Zavonjalo je po kadilu zadišalo
  21. zavóra -e ž (ọ̑) zavreti z ~o; ~e delujejo, žarg. primejo; ročna ~; zasilna ~; poud.: ~e so zacvilile |povzročile cviljenju podobne glasove|; ~e kulturnega življenja |ovire, zadržki|
  22. zavóren 1 -rna -o (ọ̑) zavórni -a -o (ọ̑) ~ pedal; ~o olje
  23. zavóren 2 -rna -o (ọ́) zavórni -a -o (ọ́) ~ učinek; ~a sled
  24. zavórnica -e ž (ọ̑) |zavorna veriga|
  25. zavórnik -a m (ọ̑) avt. zavorna ploščica
  26. zavornják -a m (á) žel. |del zavore|
  27. zavozíti -vózim dov. zavóženje; drugo gl. voziti (í/ı̑ ọ́) ~ v predor; poud.: ~ v škarje |pri prehitevanju se znajti med nasproti vozečima voziloma|; Fant je globoko zavozil |zaradi napačnega ravnanja prišel v slab, neugoden položaj|; zavoziti kaj poud. ~ veliko denarja |porabiti, zapraviti za vožnjo|; knj. pog. ~ podjetje |povzročiti, da propade|
  28. zavozlán -a -o; bolj ~ (á) ~ klobčič; poud. ~ primer |zapleten, težko rešljiv| zavozlánost -i ž, pojm. (á)
  29. zavozláno nač. prisl. (á) poud. ~ govoriti |zapleteno|
  30. zavozláti -ám dov. zavozlánje; drugo gl. vozlati (á ȃ) kaj ~ vrv; poud. ~ zgodbo |zaplesti| zavozláti se -ám se (á ȃ) Niti so se zavozlale; poud. Razmerja med njimi so se zavozlala |se zapletla|; poud. zavozlati se v kaj ~ ~ ~ neprijetnosti |zaplesti se|; poud. zavozlati se z/s kom ~ ~ s sosedo |zaplesti se v ljubezensko razmerje|
  31. zavozlávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; zavozlávanje (ȃ) kaj ~ niti; poud. ~ probleme |zapletati| zavozlávati se -am se (ȃ) Vrvice se ~ajo med seboj; poud. Razmerja med njimi se ~ajo |se zapletajo|
  32. zavozljáj -a m z -em (ȃ) neobč. zaplet, zapletljaj
  33. zavóžen -a -o; bolj ~ (ọ́) knj. pog.: ~o podjetje propadajoče; Položaj je ~ slab, neugoden zavóženost -i ž, pojm. (ọ́) knj. pog.
  34. zavóženec -nca m z -em člov. (ọ́) poud. |kdor je prišel v slab, neugoden položaj| zavóženka -e ž, člov. (ọ́) poud. zavóženčev -a -o (ọ́) poud.
  35. zavpíti -vpíjem dov. zavpítje; drugo gl. vpiti 2 (í ı̑) na koga/kaj ~ ~ otroke; zavpiti nad kom/čim ~ ~ učenci; Lažeš, je zavpil; ~ na ves glas; ~ na pomoč
  36. zavráčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zavráčanje (á ȃ; ȃ) koga/kaj ~ darila; ~ očitke; ~ snubce; ~ živino iz detelje
  37. Zavrátec -tca m z -em zem. i. (ȃ) |pri Idriji|: v ~u zavráški -a -o (ȃ) Zavrátčan -a m, preb. i. (ȃ) Zavrátčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
  38. zavráten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) neobč. ~ umor zahrbten zavrátni -a -o (ȃ) neobč. ~a ruta ovratna ruta zavrátnost -i ž, pojm. (ȃ) neobč.
  39. zavrátnež -a m z -em člov. (ȃ) poud. |zahrbten človek| zavrátnežev -a -o (ȃ) poud.
  40. zavrátnik -a m, člov. (ȃ) poud. |zahrbten človek| zavrátnica -e ž, člov. (ȃ) poud. zavrátničin -a -o (ȃ) poud.
  41. zavrátno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) neobč. ~ napasti koga zahrbtno
  42. Závrč -a m z -em zem. i. (á) v ~u závrški -a -o (á) Závrčan -a m, preb. i. (á) Závrčanka -e ž, preb. i. (á)
  43. zavréči -vŕžem dov. zavŕženje; drugo gl. vreči (ẹ́ ȓ) koga/kaj ~ staro obleko; poud.: ~ nasvet |ne sprejeti, upoštevati ga|; ~ otroka |prenehati skrbeti zanj, zapustiti ga| zavréči se -vŕžem se (ẹ́ ȓ) poud. |moralno propasti|
  44. zavrélica -e ž, snov. (ẹ̑) neobč. ~ iz kamilic prevretek, zavretek; pojm., kmet. |bolezen|
  45. zavrélka -e ž, pojm. (ẹ̑) kmet. zavrelica
  46. zavreščáti -ím dov. zavreščánje; drugo gl. vreščati (á í) ~ od strahu; slabš. Kaj se to pravi, je zavreščala |rekla z rezkim, neprijetnim glasom|
  47. zavrétek -tka m, snov. (ẹ̑) zdravilni ~
  48. zavréti 1 -vrèm dov., nam. zavrèt/zavrét, zavrét -a; zavrétje; drugo gl. vreti (ẹ́ ȅ) kaj ~ mleko; poud. zavreti komu Če mi ~e, ne odgovarjam zase |če se razjezim|; Voda ~e; brezos., poud. Med poslušalci je zavrelo |Razburili so se|
  49. zavréti 2 -vrèm dov. -ì -íte; zavŕl -a, -èt/-ét, zavŕt -a; zavŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ) Voznik je naglo zavrl; zavreti koga/kaj ~ avtomobil; poud.: ~ napredek |zadržati|; ~ umetnika pri ustvarjanju |zadržati, zmotiti|
  50. zavrgljív -a -o (í; ı̑ í í) po uporabi ~ ovoj zavrgljívost -i ž, pojm. (í)

   89.816 89.866 89.916 89.966 90.016 90.066 90.116 90.166 90.216 90.266  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA