Slovenski pravopis 2001

b (89.766-89.815)


  1. zašúštrati -am dov. -an -ana; zašúštranje (ȗ) slabš. koga/kaj Zdravniki so ga zašuštrali |z nestrokovnim zdravljenjem poslabšali njegovo stanje|
  2. zašvedráti -ám dov. zašvedránje; drugo gl. švedrati (á ȃ) slabš. ~ čez trg |nerodno, okorno iti|
  3. zatacáti -ám dov. zatacánje; drugo gl. tacati (á ȃ) poud. |počasi, okorno stopiti|: Medved je zatacal proti gozdu; slabš. ~ k oknu
  4. zatajèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~i prijatelji; neobč. ~a jeza prikrita zatajênost -i ž, pojm. (é)
  5. zatajeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zatajevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ sorodnike; neobč.: ~ bolečine prikrivati; Zatajeval je, da bi ga poznal tajil zatajeváti se -újem se (á ȗ) neobč. ~ ~ vse življenje |ne kazati svojih misli, čustev|
  6. zatajítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ dejstev
  7. zatajíti -ím dov. zatájil -íla, nam. zatajít/zatajìt; drugo gl. tajiti (í/ı̑ í) koga/kaj ~ krajo; ~ lastnega otroka; ~ svoje prepričanje prikriti; Motor je zatajil odpovedal, se pokvaril; Tekmovalci so zatajili odpovedali, bili neuspešni zatajíti se -ím se (í/ı̑ í) neobč. pred kom/čim ~ ~ ~ očetom skriti se, potajiti se
  8. zatakníti in zatákniti -em dov. zatákni -te in -íte; zatáknil -íla, zatáknit, zatáknjen -a; zatáknjenje; (zatáknit) (í/ı̑/á á) kaj za kaj ~ listek za vrata; zatakniti komu kaj v kaj ~ fantu nagelj v gumbnico; ~ zastavice v sneg zatakníti se in zatákniti se -em se (í/ı̑/á á) Ključ se je zataknil v vratih; zatakniti se komu/čemu Kost se mu je zataknila v grlu; Ribi se je zataknil trnek v gobcu; poud. Kadar se mu kaj ~e, je slabe volje |nastanejo težave|; brezos., poud. Pri branju se mu je zataknilo |se je zmotil|; Pri preskrbi se je zataknilo |Preskrba je bila motena|
  9. zatalíti -ím dov. zatálil -íla, nam. zatalít/zatalìt; drugo gl. taliti (í/ı̑ í) kaj ~ stekleno cev; redk. zataliti kaj v kaj ~ žico v steklo vtaliti
  10. zatápljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zatápljanje (á; ȃ) star. kaj Jezera ~ajo gozdove preplavljajo zatápljati se -am se (á; ȃ) poud. v kaj ~ ~ ~ branje |(večkrat) zelo zbrano brati|
  11. zatárnati -am dov. (ȃ) glasno ~; Gorje meni, je zatarnala
  12. zatávati -am dov. (á; ȃ) ~ proti vratom; poud. ~ in ne najti poti domov |zaiti|
  13. zatečèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~e noge; publ. ~o stanje dejansko zatečênost -i ž, pojm. (é)
  14. zatêči -têčem dov.; drugo gl. teči (é) Gleženj je po udarcu zatekel; poud. zateči koga ~ tatu pri kraji |zalotiti, ujeti|; Sredi dela ga je zatekla smrt |je umrl| zatêči se -têčem se (é) ~ ~ pred dežjem pod streho; zateči se k/h komu/čemu po kaj ~ ~ k zdravniku po pomoč
  15. zatéga -e ž (ẹ̑) pomor. ~ je popustila
  16. zatégadélj vzročn. prisl. (ẹ̑ẹ́/ẹ̑) star. zato: Pomagal jim je ~, ker so se mu smilili; Bilo je vroče in živali so ~ iskale senco; v vezniški rabi Prebral je samo nekaj pesmi, ~ ni imel predstave o celotni zbirki
  17. zatégel -gla -o [-u̯]; bolj ~ (ẹ́) ~ klic; ~o petje zatéglost -i ž, pojm. (ẹ́)
  18. zategljáj -a m z -em (ȃ) ~ uzde
  19. zatéglo nač. prisl. (ẹ́) ~ govoriti, požvižgavati; glasb. |lento|
  20. zategnítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ jermena
  21. zategníti in zatégniti -em dov. zatégni -te in -íte; zatégnil -íla, zatégnit, zatégnjen -a; zatégnjenje; (zatégnit) (í/ı̑/ẹ́ ẹ́) kaj ~ jermen, vozel; Trobentač je zadnji ton zategnil; ~ vozel; knj. pog. ~ vijak priviti; poud. Kaj pa naj jaz delam, je zategnil |zateglo rekel| zategníti se in zatégniti se -em se (í/ı̑/ẹ́ ẹ́) Medved se čez zimo ~e v brlog
  22. zatégnjen -a -o; bolj ~ (ẹ́) ~ jermen; poud. ~a govorica |zategla|; neknj. pog. ~e razmere napete zatégnjenost -i ž, pojm. (ẹ́)
  23. zatégnjeno nač. prisl. (ẹ́) poud. Pes je ~ zatulil |zateglo|; glasb. |lento|
  24. zategoválen -lna -o (ȃ) zategoválni -a -o (ȃ) ~a vrv
  25. zategoválnik -a m (ȃ) ~ varnostnega pasu
  26. zategováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zategovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ jermen; ~ končne tone pri trobentanju; ~ vajeti zategováti se -újem se (á ȗ) poud. Vojna se ~uje |dolgo traja|
  27. zatékati -am nedov. -ajóč, -áje; zatékanje (ẹ̑) Roka ~a; redk. Streha ~a pušča, zamaka; zatekati za kaj Voda ~a ~ okenske okvire zatékati se -am se (ẹ̑) ~ ~ v svojo sobo; zatekati se k/h komu po kaj ~ ~ k prijateljem po nasvete
  28. zatékel -êkla -o [-u̯]; bolj ~ (ẹ́ é é) ~e noge zatêklost -i ž, pojm. (é)
  29. zatelováditi -im dov. zatelovádenje (á ȃ) vstati in ~; poud. ~ z rokami po zraku |zakriliti, zamahniti|
  30. zatém in zatèm čas. prisl. (ẹ̑; ȅ) Močno se je zabliskalo. Hip ~ je počilo; v vezalnem priredju V tujini je najprej doštudiral, ~ pa se je zaposlil potem; neobč., v vezniški rabi Izvažali so vino, ~ orožje, volno in platno pa tudi
  31. zatem ko [ poudarjeno zatém in zatèm] podr. vez. zv., v časovnih odvisnikih ~ ~ je odšel z doma, so ga klicali po telefonu potem ko
  32. zatemnèl -éla -o in zatemnél -a -o [tə -u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) potemnel: zaradi starosti ~e slike zatemnélost -i [tə] ž, pojm. (ẹ́) potemnelost
  33. zatemnéti -ím [tə] dov. zatemnênje; drugo gl. temneti (ẹ́ í) potemneti: Papir na svetlobi ~i; Njegova slava je zatemnela
  34. zatemnévati -am [tə] nedov. -ajóč; zatemnévanje (ẹ́) potemnevati: Les ~a
  35. zatemnílen -lna -o [tə] (ı̑) zatemnílni -a -o [tə] (ı̑) ~a zavesa
  36. zatemnílnik -a [tə] m (ı̑) |stikalo|: pritisniti na ~
  37. zatemnítev -tve [tə] ž, pojm. (ı̑) ~ prostorov; film.
  38. zatemníti -ím [tə] dov. zatèmnil -íla, nam. zatemnít/zatemnìt; zatemnjênje; drugo gl. temniti (í/ı̑ í) koga/kaj ~ okna; neobč. Zatemnil je vse mestne veljake prekosil zatemníti se -ím se [tə] (í/ı̑ í) Nebo se ~i potemni; poud. Obraz se mu je zatemnil |postal mrk, neprijazen|
  39. zatemnítven -a -o [tə] (ı̑) zatemnítveni -a -o [tə] (ı̑) ~ predpis med vojno
  40. zatemnjèn -êna -o [tə]; bolj ~ (ȅ é é) ~a soba; Okna so ~a zatemnjênost -i [tə] ž, pojm. (é)
  41. zatemnjeváti -újem [tə] nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zatemnjevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ okna; neobč. Ta napaka ~uje druge dela manj vidne
  42. zatepèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) star.: človek ~e postave čokate, tršate; ~a zemlja zbita zatepênost -i ž, pojm. (é) star.
  43. zatêpsti -têpem dov.; drugo gl. tepsti (é) star. kaj Toča ~e zemljo zbije; redk. zatepsti kaj v kaj ~ sladkor v beljakov sneg vtepsti zatêpsti se -têpem se (é) star. ~ ~ s prijateljem v krčmo potepajoč se, pohajkujoč zaiti
  44. zateptáti -ám [ tudi tə] dov. zateptánje; drugo gl. teptati (á ȃ) kaj ~ zemljo okoli drevesa; zateptati z/s čim trmasto ~ z nogami
  45. zatesáti -téšem dov. zatesánje; drugo gl. tesati (á ẹ́) kaj po nesreči ~ deblo |nepravilno obtesati|; zatesati kaj v kaj ~ znamenje v les vtesati
  46. zatesnítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ oken
  47. zatesníti -ím dov. zatésnil -íla, nam. zatesnít/zatesnìt; zatesnjênje; drugo gl. tesniti (í/ı̑ í) kaj ~ pipo; redk. ~ špranje zadelati
  48. zatesnjèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ stik zatesnjênost -i ž, pojm. (é)
  49. zatesnjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zatesnjevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ pipe; redk. ~ špranje zadelavati
  50. zatézati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zatézanje (ẹ́; ẹ̑) kaj ~ jermen zategovati; neobč. ~ dela zavlačevati

   89.516 89.566 89.616 89.666 89.716 89.766 89.816 89.866 89.916 89.966  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA