Slovenski pravopis 2001

b (89.716-89.765)


  1. zasvojênec -nca m z -em člov. (é) ~ od tobaka, s tobakom; zdravljenje ~ev zasvojênka -e ž, člov. (é) zasvojênčev -a -o (é)
  2. zasvojíti -ím dov. zasvôji -íte; zasvójil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) koga Alkohol ~i človeka; poud. Ljubezen ga je zasvojila |Močno se je zaljubil|
  3. zašáriti -im dov. zašárjen -a; zašárjenje (á ȃ) slabš. kaj z/s čim ~ hodnike s starim pohištvom |založiti, napolniti|; poud. zašariti po čem ~ ~ žepih |pobrskati|
  4. zaščegetáti -ám tudi zaščegetáti -éčem [čə in če] dov.; drugo gl. ščegetati (á ȃ; á ẹ́) poud. koga Prah ga je zaščegetal v grlu |zdražil|; brezos. Pri srcu ga je veselo zaščegetalo
  5. zaščeketáti -ám tudi zaščeketáti -éčem dov. zaščeketánje; drugo gl. ščeketati (á ȃ; á ẹ́) Srake so zaščeketale
  6. zaščeméti -ím [čə tudi če] dov. zaščemênje (ẹ́ í) koga Močna svetloba ga ~i; brezos. Zaščemelo ga je v vratu
  7. zaščíta -e ž (ı̑) ~ sadnega drevja; površinska ~ predmetov; pravna ~; iskati pri kom ~o varstvo; knj. pog. vzeti koga v ~o zaščititi ga
  8. zaščíten 1 -a -o; bolj ~ (ı̑) ~ obraz; zaščiten pred kom/čim ~ ~ mrazom zaščíteni -a -o (ı̑) ~a kmetija zaščítenost -i ž, pojm. (ı̑)
  9. zaščíten 2 -tna -o (ı̑) zaščítni -a -o (ı̑) ~a maska, obleka
  10. zaščítenec -nca m z -em člov. (ı̑) poud. |zaščiten človek| zaščítenka -e ž, člov. (ı̑) poud. zaščítenčev -a -o (ı̑) poud.
  11. zaščítiti -im dov. -en -ena; zaščítenje (í ı̑) koga/kaj pred kom/čim ~ rastline pred škodljivci; Stena jih je zaščitila pred dežjem zavarovala; zaščititi koga/kaj z/s kom/čim ~ izum s patentom; ~ predsednika s policisti; ~ z zakonom; zaščititi koga/kaj ~ ime izdelka; ~ redke živali zaščítiti se -im se (í ı̑) pred kom/čim ~ ~ ~ nezaželeno nosečnostjo; zaščititi se z/s čim ~ ~ s cepljenjem
  12. zaščítnica -e ž (ı̑) voj. spopasti se s sovražno ~o
  13. zaščítnik -a m, člov. (ı̑) ~ zatiranih; ver. zavetnik, patron zaščítnica -e ž, člov. (ı̑) zaščítničin -a -o (ı̑)
  14. zaščítniški -a -o; bolj ~ (ı̑) ~a vloga; zaščitniški do koga preveč ~ ~ otrok
  15. zaščítništvo -a s, pojm. (ı̑) biti pod ~om; politično ~ varuštvo
  16. zaščítno ozirn. prisl. (ı̑) ~ cepiti
  17. zašelestéti -ím dov.; drugo gl. šelesteti (ẹ́ í) Listje pod nogami je zašelestelo; zašelesteti z/s čim ~ s papirjem
  18. zašépati -am dov. zašépanje (ẹ́; ẹ̑) ~ pri vsakem koraku
  19. zašepetáti -ám tudi zašepetáti -éčem dov. zašepetánje; drugo gl. šepetati (á ȃ; á ẹ́) komu kaj ~ sošolcu nekaj besed; ~ na uho, v uho
  20. zašifríran -a -o (ı̑) ~ dopis zašifríranost -i ž, pojm. (ı̑)
  21. zašifrírati -am dov. -an -ana; zašifríranje (ı̑) kaj ~ sporočilo
  22. zašíliti -im dov. zašíljen -a; zašíljenje (í ı̑) redk. ošiliti: kaj ~ svinčnik zašíliti se -im se (í ı̑) poud. |postati ožji, koničast|: Zaradi hujšanja se ji je zašilil nos
  23. zašíljen -a -o; bolj ~ (ı̑) redk. ~ svinčnik ošiljen; poud. ~ vrh gore |oster, koničast| zašíljeni -a -o (ı̑) arhit. ~ lok šilasti lok zašíljenost -i ž, pojm. (ı̑)
  24. zašínek -nka m, snov. (ı̑) kuhar. |bondžola|
  25. zašít -a -o (ı̑) ~ rokav; poud. Otrok je bil vedno opran in ~ |ni imel raztrgane obleke| zašítost -i ž, pojm. (ı̑)
  26. zašíti -šíjem dov., nam. zašít/zašìt; zašítje; drugo gl. šiti (í ı̑) koga/kaj ~ nogavice; sleng.: ~ dijaka zaradi prepisovanja |kaznovati ga|; ~ fanta zaradi tihotapljenja |zapreti, aretirati|
  27. zaškíliti -im dov. (í ı̑) ~ z očmi; redk. zaškiliti na koga/kaj ~ ~ prijatelja poškiliti
  28. zašklepetáti -ám in zašklepetáti -éčem dov.; drugo gl. šklepetati (á ȃ; á ẹ́) Okna so zašklepetala; zašklepetati z/s čim ~ z zobmi
  29. zašklopotáti -ám tudi zašklopotáti -óčem dov.; drugo gl. šklopotati (á ȃ; á ọ́) Dež je zašklopotal po strehi; zašklopotati z/s čim ~ s težkimi škornji
  30. zaškŕgar -ja m z -em živ. (ȓ) |polž|
  31. zaškrípati tudi zaškripáti -ljem in zaškrípati tudi zaškripáti -am in zaškrípati -ljem in zaškrípati -am dov.; drugo gl. škripati (í/á í; í/á í; í; í) Vrata so zaškripala; poud. Organizacija tekmovanja je zaškripala |Pokazale so se pomanjkljivosti|; slabš. zaškripati kaj ~ znano melodijo |zaigrati na violino|; slabš. zaškripati na kaj ~ ~ violino |zaigrati|; zaškripati z/s čim ~ z zobmi
  32. zaškropíti -ím dov. zaškrópil -íla; drugo gl. škropiti (í/ı̑ í) Voda je zaškropila na vse strani; brezos. Iz oblakov je zaškropilo
  33. zaškŕtati -am dov. (ŕ) Ključ v ključavnici ~a; zaškrtati z/s čim ~ z zobmi
  34. zášli -a -o (á) ~ popotnik; ~o sonce zášlost -i ž, pojm. (á)
  35. zašpêcati -am dov. -an -ana; zašpêcanje (ȇ) neknj. pog. zatožiti, ovaditi: koga komu ~ sošolca razredniku
  36. zašpehán -a -o (á) neknj. pog. zelo umazan, zamaščen zašpehánost -i ž, pojm. (á) neknj. pog. umazanost, zamaščenost
  37. zašpeháti -ám dov. -àj -ájte; -àl -ála, -àt, -án -ána; zašpehánje; (-àt) (á ȃ) neknj. pog. umazati, zamastiti: kaj ~ obleko zašpeháti se -ám se (á ȃ) neknj. pog. umazati se, zamastiti se
  38. zašpekulírati -am dov. -an -ana; zašpekulíranje (ı̑) kaj ~ premoženje |s špekuliranjem zapraviti| zašpekulírati se -am se (ı̑) ~ ~ na borzi
  39. zašpíčiti -im dov. -en -ena; zašpíčenje (í ı̑) knj. pog. ošiliti, priostriti: kaj ~ kol
  40. zašpíliti -im dov. zašpíljen -a; zašpíljenje (í ı̑) kaj ~ krvavice
  41. zaštorkljáti -ám dov.; drugo gl. štorkljati (á ȃ) slabš. ~ po stopnicah |nerodno, hrupno stopiti|
  42. zaštrléti -ím dov.; drugo gl. štrleti (ẹ́ í) Brki so (mu) zaštrleli; Iz megle so zaštrleli gorski vrhovi
  43. zaštropotáti -ám tudi zaštropotáti -óčem dov.; drugo gl. štropotati (á ȃ; á ọ́) Debele kaplje so zaštropotale; zaštropotati po čem Dež je zaštropotal po šipah
  44. zašumástiti -im dov. (á ȃ) poud. Burja je zašumastila v krošnjah |glasno zašumela|
  45. zašuméti -ím dov.; drugo gl. šumeti (ẹ́ í) Gozd ~i; poud. Množica je zašumela |se začela oglašati|; zašumeti z/s čim ~ s papirji; brezos. V grmu je zašumelo; zašumeti komu V glavi mu je zašumelo
  46. zašumljáti -ám dov.; drugo gl. šumljati (á ȃ) manjš. Listje je zašumljalo
  47. zašumotáti -ám tudi zašumotáti -óčem dov.; drugo gl. šumotati (á ȃ; á ọ́) Listje je zašumotalo; zašumotati z/s čim ~ s suho travo; brezos. V grmovju je zašumotalo
  48. zašušljáti -ám dov.; drugo gl. šušljati (á ȃ) poud. komu kaj ~ sosedi nekaj na uho |zašepetati|; poud. Listje je zašušljalo |zašumelo, zašelestelo|; brezos., poud. Med ljudmi je zašušljalo |Začeli so skrivaj govoriti|
  49. zašušmáriti -im dov. zašušmárjen -a; zašušmárjenje (á ȃ) slabš. koga/kaj ~ bolnika |z nestrokovnim zdravljenjem poslabšati njegovo stanje|
  50. zašuštéti -ím dov.; drugo gl. šušteti (ẹ́ í) Listje je zašuštelo; zašušteti z/s čim ~ s papirjem; brezos. V grmovju je zašuštelo

   89.466 89.516 89.566 89.616 89.666 89.716 89.766 89.816 89.866 89.916  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA