Slovenski pravopis 2001

b (89.666-89.715)

  1. zastreljèn -êna -o (ȅ é é) lov. ~a žival zastreljênost -i ž, pojm. (é) lov.
  2. zastreméti -ím dov. zastremênje; drugo gl. stremeti (ẹ́ í) neobč. po čem ~ ~ visokem cilju |začeti si prizadevati uresničiti ga|
  3. zastréti -strèm dov. -ì -íte; zastŕl -a, -èt/-ét, zastŕt -a; zastŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ) kaj z/s čim ~ kot sobe z odejo; Oblak je zastrl sonce; neobč. ~ zavese zagrniti
  4. zastríči -strížem dov., nam. zastríč/zastrìč; zastríženje; drugo gl. striči 2 (í) koga/kaj Frizer ga je spet zastrigel; poud. zastriči z/s čim Zajec je zastrigel z ušesi |pomigal|
  5. zastrmèl -éla -o in zastrmél -a -o [-u̯] (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) predse ~ človek; zastrmel v koga/kaj biti ~ ~ nenavadnega gosta zastrmélost -i ž, pojm. (ẹ́)
  6. zastrmèn -êna -o (ȅ é é) ~ obraz zastrmel zastrmênost -i ž, pojm. (é) ~ v kaj zastrmelost
  7. zastrméti -ím dov. zastrmênje; drugo gl. strmeti (ẹ́ í) ~ od presenečenja; Zastrmeli so, česa vsega je še zmožen zastrméti se -ím se (ẹ́ í) v koga/kaj ~ ~ ~ dekle; ~ ~ predse
  8. zastrmljèn -êna -o (ȅ é é) zastrmel zastrmljênost -i ž, pojm. (é) zastrmelost
  9. zastŕt -a -o; bolj ~ (ȓ) ~a luč; poud. ~a ideja |prikrita, nejasna|; zastrt z/s čim z meglo ~a pobočja zastŕtost -i ž, pojm. (ȓ)
  10. zastrúg -a m (ȗ) alp. |vdolbina, vzboklina v snegu|: Veter je oblikoval ~e
  11. zastrupítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ družine z gobami; števn. množične ~e
  12. zastrupíti -ím dov. zastrúpi -íte; zastrúpil -íla, -ít/-ìt, zastrupljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) koga/kaj ~ podgane; poud. ~ stike med ljudmi |narediti, povzročiti, da so neprijetni, nemogoči|; zastrupiti koga/kaj z/s čim ~ goste s pokvarjeno hrano zastrupíti se -ím se (í/ı̑ í) Taka rana se rada ~i; zastrupiti se z/s čim ~ ~ s konzervami
  13. zastrúpljati -am nedov. -ajóč; -an -ana; zastrúpljanje (ú) koga/kaj ~ miši; ~ ozračje; zastrupljati koga/kaj z/s čim ~ prst s težkimi kovinami; poud. ~ dijake s pesimizmom |razglašati, vcepljati jim pesimistične nazore| zastrúpljati se -am se (ú) z/s čim ~ ~ s kajenjem
  14. zastrupljèn -êna -o (ȅ é é) ~a hrana; zastrupljen z/s čim ~ z gobami zastrupljênost -i ž, pojm. (é)
  15. zastrupljênec -nca m z -em člov. (é) zdravstveno oskrbeti ~a; ~ s hrano zastrupljênka -e ž, člov. (é) zastrupljênčev -a -o (é)
  16. zastrupljeválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) prijeti ~a; poud. ~ mladine |kdor kvari mladino| zastrupljeválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) zastrupljeválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  17. zastrupljeválnica -e ž (ȃ) |stavba, prostor|
  18. zastúditi -im dov. -en -ena; zastúdenje (ú ȗ) neobč. zagnusiti: komu koga/kaj ~ otroku jed zastúditi se -im se (ú ȗ) neobč. zagnusiti se: komu Meso se mu je zastudilo
  19. zasúk -a m, pojm. (ȗ) ~ vrvi; dramatičen ~ dogajanja sprememba; števn. večkratni ~i ključa; ~i plesalcev obrati
  20. zasúkan -a -o; bolj ~ (ú) ~i rokavi; ~a nit; poud. precej ~o vprašanje |zapleteno, težavno| zasúkani -a -o (ú) gozd. ~a rast debla zasúkanost -i ž, pojm. (ú)
  21. zasúkati -am in zasúkati -súčem dov. -aj -ajte in -ájte in -i -ite; -al -ala in -ála, -an -ana; zasúkanje in zasukánje (ú; ú) koga/kaj ~ nit; ~ ključ; poud.: ~ (si) rokave |začeti prizadevno delati|; ~ stavek |drugače povedati, izraziti| zasúkati se -am se in zasúkati se -súčem se (ú; ú) ~ ~ v levo; poud. Življenje se je zasukalo |se je spremenilo|
  22. zasukljáti -ám dov. zasukljánje; drugo gl. sukljati (á ȃ) manjš. kaj ~ nit zasukljáti se -ám se (á ȃ) manjš. Dim se je zasukljal pod strop
  23. zasukljív -a -o (í; ı̑ í í) težko ~e lopatice turbine zasukljívost -i ž, pojm. (í)
  24. zasúmiti -im dov. zasúmljen -a; zasúmljenje (ú ȗ; ȗ) kaj ~ goljufijo; Zasumil je, da ga morda goljufajo; star. zasumiti koga osumiti
  25. zasumníčiti -im dov. -en -ena; zasumníčenje (í ı̑) koga Zasumničili so ga, da je izdajalec
  26. zasún -a m (ȗ) ~ za plin; neobč. ~ na vratih zapah
  27. zasúniti -em dov. zasúnjen -a; zasúnjenje (ú ȗ) kaj ~ predal; ~ zapah
  28. zasušèn -êna -o (ȅ é é) ~a umazanija zasušênost -i ž, pojm. (é)
  29. zasušíti -ím dov. zasúšil -íla, nam. zasušít/zasušìt; zasušênje; drugo gl. sušiti (í/ı̑ í) vrtn. kaj Septembra amarilis ~imo |prenehamo zalivati| zasušíti se -ím se (í/ı̑ í) Ostanki hrane se na posodi ~ijo; Rana se ~i
  30. zasút -a -o (ȗ) z/s čim s peskom ~ vodnjak; poud. biti ~ s pismi |dobiti veliko pisem| zasútost -i ž, pojm. (ȗ)
  31. zasúti -sújem dov., nam. zasùt/zasút; zasútje; drugo gl. suti (ú ȗ) koga/kaj ~ jamo; Planince je zasul plaz; zasuti koga/kaj z/s čim ~ položene cevi s peskom; poud. ~ učence z nalogami |dati jim veliko nalog|; brezos. Zasulo ga je v rudniku zasúti se -sújem se (ú ȗ) Brezno se je zasulo
  32. zasútje -a s, pojm. (ȗ) ~ jame; snov. poln tovornjak ~a
  33. zasúžnjen -a -o (ȗ) ~ človek; poud. ~ narod |podrejen, odvisen| zasúžnjenost -i ž, pojm. (ȗ)
  34. zasúžnjenec -nca m z -em člov. (ȗ) zasúžnjenka -e ž, člov. (ȗ) zasúžnjenčev -a -o (ȗ)
  35. zasužnjeválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) upor proti ~em zasužnjeválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) zasužnjeválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  36. zasužnjeválen -lna -o; bolj ~ (ȃ) ~o razmerje do otrok zasužnjeválni -a -o (ȃ) ~i nagibi zasužnjeválnost -i ž, pojm. (ȃ)
  37. zasužnjeváti -újem nedov. zasužnjevánje; drugo gl. sužnjevati (á ȗ) koga/kaj ~ ljudi; poud. gospodarsko ~ sosednje države |podrejati|
  38. zasúžnjiti -im dov. zasúžnjen -a; zasúžnjenje (ú ȗ) koga/kaj ~ ujetnike; poud. Ta ženska ga je zasužnjila |si ga podredila|
  39. zasvájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zasvájanje (á) koga Mamila ljudi ~ajo
  40. zasvaljkán -a -o in zasváljkan -a -o; bolj ~ (á; ȃ) ~a cigareta; poud. ~a obleka |pomečkana, zanemarjena| zasvaljkánost -i in zasváljkanost -i ž, pojm. (á; ȃ)
  41. zasvaljkáti -ám in zasváljkati -am dov. zasvaljkánje in zasváljkanje; drugo gl. svaljkati (á ȃ; ȃ) kaj živčno ~ cigareto zasvaljkáti se -ám se in zasváljkati se -am se (á ȃ; ȃ) Dim se ~a proti nebu
  42. zasvédrati -am dov. -an -ana; zasvédranje (ẹ̑) poud. v kaj ~ ~ les |zavrtati|; poud. ~ s prstom v zrak |spiralasto zavrtati| zasvédrati se -am se (ẹ̑) poud. v kaj Morski polž se ~a v skalo |se zavrta|; poud. Nad hišami se ~a dim |se zasuka|
  43. zasvetíti in zasvétiti -im dov. zasvétenje; drugo gl. svetiti (í/ı̑/ẹ́ ẹ́) Luč ~i; publ. V vasi je zasvetila elektrika so dobili električno napeljavo zasvetíti se in zasvétiti se -im se (í/ı̑/ẹ́ ẹ́) Okno se ~i v soncu; s smiselnim osebkom, poud. zasvetiti se komu Zasvetilo se mu je, kaj nameravajo |doumel je, spoznal je|
  44. zasvetlíkati se -am se dov. zasvetlíkanje (í; ı̑) V mraku se ~a kresnica
  45. zasvínčiti -im dov. -en -ena; zasvínčenje (í ı̑) teh. |zaliti s svincem|: kaj ~ konce kablov
  46. zasvinján -a -o; bolj ~ (á) slabš. |umazan, onesnažen|: ~o stanovanje zasvinjánost -i ž, pojm. (á) slabš. |umazanost, onesnaženost|
  47. zasvinjáti -ám dov. zasvinjánje; drugo gl. svinjati (á ȃ) slabš. |umazati, onesnažiti|: koga/kaj ~ obleko zasvinjáti se -ám se (á ȃ) slabš. |umazati se, onesnažiti se|
  48. zasviščáti -ím dov. zasviščánje; drugo gl. sviščati (á í) Suha trava ~i pod nogami; zasviščati z/s čim ~ z bičem
  49. zasvítati se -a se dov. zasvítanje (ı̑) Na vzhodu se je zasvitalo; s smiselnim osebkom, poud. zasvitati se komu Zasvitalo se mu je, kaj se je zgodilo |dojel je, spoznal je|; os., poud. Dan se je zasvital |Zdanilo se je|
  50. zasvojèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~a oseba; zasvojen z/s čim ~ z mamili zasvojênost -i ž, pojm. (é)

   89.416 89.466 89.516 89.566 89.616 89.666 89.716 89.766 89.816 89.866  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA