Slovenski pravopis 2001

b (8.951-9.000)

  1. prebezáti -ám [bə] dov. prebezánje; drugo gl. bezati (á ȃ) kaj ~ žerjavico razgrebsti, razbrskati
  2. prebežáti -ím dov. prebežán -a; prebežánje; drugo gl. bežati (á í) ~ k sovražniku; redk. prebežati kaj ~ ulico preteči
  3. prebéžnik -a m, člov. (ẹ̑) prebéžnica -e ž, člov. (ẹ̑) prebéžničin -a -o (ẹ̑)
  4. prebíčati -am dov. -an -ana; prebíčanje (í ı̑; ı̑) koga/kaj ~ žival do krvi
  5. prebijáč -a m s -em (á) |orodje|: preluknjati s ~em
  6. prebijálen -lna -o (ȃ) prebijálni -a -o (ȃ) ~ stroj
  7. prebijálo -a s (á) |orodje|: luknjati s ~om
  8. prebíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prebíjanje (í) kaj ~ zid prebíjati se -am se (í) ~ ~ do ponesrečencev; ~ ~ skozi goščavo
  9. prebirálec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) prebirálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) prebirálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  10. prebirálen -lna -o (ȃ) prebirálni -lna -o (ȃ) ~ postopek; gozd. ~a sečnja prebirálnost -i ž, pojm. (ȃ)
  11. prebirálka -e ž (ȃ) glasb. |luknjica na piščali|
  12. prebirálnica -e ž (ȃ) voziti rudo v ~o
  13. prebirálnik -a m (ȃ) ~ za žito; žival. |del želodca|
  14. prebirálno nač. prisl. (ȃ) gozd. ~ sekati gozd
  15. prebírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prebíranje (í ı̑; ı̑) kaj ~ knjige; ~ krompir; poud. ~ obraze ljudi |presojati|; prebirati komu kaj ~ otrokom pravljice; poud. ~ fantom kosti |tepsti jih|
  16. prebíster -tra -o (í; í ı̑ í) poud.: ~ študent |zelo bister, nadarjen|; ~ studenec |zelo prozoren, čist|; nevtr. ~ je, da ne bi spoznal njihovih namenov |preveč bister|
  17. prebistríti -ím dov. prebístril -íla, nam. prebistrít/prebistrìt; prebistrênje; drugo gl. bistriti (í/ı̑ í) neobč. kaj ~ pojme razbistriti, razjasniti
  18. prebít -a -o (ı̑) ~ zid; neobč. ~ jetnik pretepen prebíti -a -o (ı̑) neobč. Ti ~ dež presneti, prekleti; poud.: ne imeti ~e pare |ne imeti nič denarja|; To ni vredno ~e pare |je zelo malo, nič vredno| prebítost -i ž, pojm. (ı̑)
  19. prebítek -tka m (ı̑) bilančni ~; neobč. proizvodni ~ presežek
  20. prebíti 1 -bíjem dov., nam. prebít/prebìt; prebítje; drugo gl. biti 1 (í ı̑) kaj ~ led; ~ sovražnikov obroč; neobč. prebiti koga ~ nasprotnika natepsti, pretepsti prebíti se -bíjem se (í ı̑) ~ ~ do ponesrečenca; ~ ~ skozi goščavo; poud. prebiti se do česa ~ ~ ~ znanstvenega naslova |doseči ga z velikim prizadevanjem|
  21. prebíti 2 -bíjem dov. -íj -íjte; -íl -íla, -ít/-ìt, -ít -íta; prebítje; (-ít/-ìt) (í ı̑) kaj ~ noč pri prijateljih; ~ hudo preizkušnjo; poud. Ne more ~ brez nje |zdržati|
  22. prebíto mer. prisl. (ı̑) poud. ~ ošteti koga |zelo|
  23. prebiválec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) prebiválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) prebiválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  24. prebiválen -lna -o (ȃ) prebiválni -a -o (ȃ) ~ prostor
  25. prebivalíšče -a s (í) prijaviti stalno ~
  26. prebiválski -a -o [u̯s] (ȃ) ~e lastnosti; redk. ~e razmere prebivalne
  27. prebiválstven -a -o [u̯s] (ȃ) prebiválstveni -a -o [u̯s] (ȃ) ~a politika
  28. prebiválstvo -a [u̯s] s, skup. (ȃ) ~ narašča, upada; gostota ~a
  29. prebívati -am nedov. -ajóč, -áje; prebívanje (í) ~ na deželi; neobč.: začasno ~ na podstrešju stanovati; Ribe ~ajo v vodi živijo
  30. preblág -a -o (ȃ á á; ȃ) biti ~ega značaja; poud. naša ~a mama |zelo blaga, dobra|
  31. preblážen -a -o (ȃ) poud. |zelo srečen|: biti ves ~
  32. prebledèl -éla -o in prebledél -a -o [-u̯] (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ obraz prebledélost -i ž, pojm. (ẹ́)
  33. prebledéti -ím dov. prebledênje; drugo gl. bledeti (ẹ́ í) ~ od strahu
  34. prebledévati -am nedov. -ajóč, -áje; prebledévanje (ẹ́) Čuti, kako ~a
  35. preblèsk -éska tudi preblésk -a m, pojm. (ȅ ẹ́; ẹ̑) ~ žarkov na vodni gladini
  36. preblísk -a m (ı̑) ~i svetlobe v temi; poud. ~i zdravega razuma |kratkotrajni izrazi, pojavi|
  37. prebliskávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; prebliskávanje (ȃ) kaj Strele ~ajo hribe; poud. prebliskavati koga ~ajo ga dvomi |obhajajo|
  38. preblísniti -em dov. preblísnjen -a; preblísnjenje (í ı̑) kaj Sij je preblisnil nebo; poud. preblisniti koga hudomušno ~ sogovornika |pogledati|; Čudne misli so ga preblisnile |obšle|
  39. preblízu 1 količ. prostor. prisl. (í) Ne hodi sovražniku ~; stati ~ skupaj
  40. preblízu 2 nepravi predl. z rod. (í) usesti se ~ ognjišča
  41. preblodíti in preblóditi -im dov. preblójen -a in preblóden -a; preblójenje in preblódenje; drugo gl. bloditi (í/ı̑/ọ́ ọ́) poud. kaj ~ cel svet |blodeč prepotovati|
  42. prebòd -óda tudi prebòd -ôda m, pojm. (ȍ ọ́; ȍ ó) ~ žulja; ~ z iglo
  43. prebóden -dna -o (ọ̑) prebódni -a -o (ọ̑) ~a odprtina; zdrav. ~a rana
  44. prebodèn -êna -o (ȅ é é) s sulico ~o srce prebodênost -i ž, pojm. (é)
  45. prebodíšče -a s (í) geom.
  46. prebogàt -áta -o (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~ dedič; poud. ~ zaklad |zelo dragocen|; vitaminsko ~a hrana prebogátost -i ž, pojm. (á)
  47. prebohôten -tna -o (ó) ~ šopek; poud. ~a domišljija |zelo velika| prebohôtnost -i ž, pojm. (ó)
  48. prebòj -ôja m s -em pojm. (ȍ ó) ~ stene; števn. tankovski ~
  49. prebojèč -éča -e (ȅ ẹ́ ẹ́) ~ otrok; V družbi je ~
  50. prebójen -jna -o (ọ́; ọ̑) ~ zid; publ. doseči ~ uspeh zelo velik prebójni -a -o (ọ́; ọ̑) ~a moč krogle prebójnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)

   8.701 8.751 8.801 8.851 8.901 8.951 9.001 9.051 9.101 9.151  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA