Slovenski pravopis 2001

b (89.366-89.415)


  1. zasedèl -éla -o in zasedél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~a noga zasedélost -i ž, pojm. (ẹ́)
  2. zaséden -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ stol; ~ telefon; knj. pog. Ta teden sem zelo ~ |imam veliko dela, obveznosti| zasédenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  3. zasedèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ šolar; Bila je ~a od šivanja zasedênost -i ž, pojm. (é) težko vstati zaradi ~i
  4. zasedéti se -ím se dov. zasedênje; drugo gl. sedeti (ẹ́ í) ~ ~ pri kartanju; ~ ~ od dolge vožnje zasedéti si -ím si (ẹ́ í) kaj ~ ~ nogo
  5. zasédnik -a m, člov. (ẹ̑) neobč. |kdor je v zasedi|: za skalo skriti ~i zasédnica -e ž, člov. (ẹ̑) neobč. zasédničin -a -o (ẹ̑) neobč.
  6. zasèg -éga m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ živine
  7. zaséga -e ž (ẹ̑) ~ stvari med kazenskim postopkom
  8. zaségati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zaséganje (ẹ́; ẹ̑) komu kaj ~ aretiranim osebne predmete; pravn. pogosto ~ revijo zaplenjevati, prepovedovati
  9. zasegljív -a -o (í; ı̑ í í) ~o premoženje; neobč. globoko ~a pretresenost segajoča zasegljívost -i ž, pojm. (í)
  10. zasejáti -sêjem dov., nam. zasejàt; zasejánje; drugo gl. sejati 1 (á ȇ) kaj ~ deteljo; ~ grede; poud. ~ nemir med ljudmi |povzročiti|; zasejati kaj z/s čim ~ njivo s travo zasejáti se -sêjem se (á ȇ) Plevel se hitro ~e
  11. zasèk -éka m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ s sekiro; števn. žaga v ~u v zaseki; speljava ceste po ~ih
  12. zaséka 1 -e ž (ẹ̑) nastaviti žago v ~o; redk. pot ob železniški ~i ob zaseku
  13. zaséka 2 -e in záseka -e ž, snov. (ẹ̑; á) namazati ~o na kruh
  14. zasékan -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~o deblo; poud. ~o govorjenje |z ostrimi premori| zasékanost -i ž, pojm. (ẹ̑) poud.
  15. zasékati -am dov. -an -ana; zasékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ deblo; ~ prehod skozi goščavo; zasekati kaj v kaj ~ stopnice v hrib; zasekati v kaj ~ s srpom v krtino; zasekati komu kaj s sabljo ~ nasprotniku rano; poud.: V tišino je zasekal strel |se je nenadoma zaslišal|; ~ s palico po tleh |ostro, kratko udariti|; Ni res, je zasekal oče |ostro, odločno rekel|; brezos. zasekati koga Zasekalo ga je v križu |Začutil je ostro bolečino| zasékati se -am se (ẹ́ ẹ̑) Tesar se je zasekal |se je zmotil pri sekanju|; poud. zasekati se v kaj V temo se ~a svetloba žarometov |se nenadoma pojavi|
  16. zasekávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; zasekávanje (ȃ) kaj ~ drevesa; zasekavati kaj v kaj ~ stopnice v hrib zasekávati se -am se (ȃ) poud. zasekavati se v kaj Bliski se ~ajo v temo |se nenadoma pojavljajo|
  17. zasekljív -a -o; bolj ~ (í; ı̑ í í) poud. ~ glas |oster, zadirčen| zasekljívost -i ž, pojm. (í) poud. |ostrost, zadirčnost|
  18. zasekoválen -lna -o (ȃ) zasekoválni -a -o (ȃ) ~ stroj
  19. zasekováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zasekovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ debla; zasekovati kaj v kaj ~ sekiro v tnalo; ~ znamenja v debla zasekováti se -újem se (á ȗ) poud. zasekovati se v kaj Kriki so se zasekovali v noč |so se večkrat nenadoma zaslišali|
  20. zasélek -lka m (ẹ̑) hribovski ~
  21. zaselíti -sélim dov.; drugo gl. seliti (í/ı̑ ẹ́) kaj ~ hribovita območja zaselíti se -sélim se (í/ı̑ ẹ́) Včasih se tja ~i še kaka druga žival
  22. zasénčen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) Del odra je ~ zasénčeni -a -o (ẹ̑) avt. ~e luči; zdrav. ~a pljuča zasénčenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  23. zasenčeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zasenčevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ gredice; poud. Skrbi mu ~ujejo obraz |Njegov obraz kaže zaskrbljenost|; poud. zasenčevati koga S svojo igro ~uje druge igralke |jih popolnoma prekaša|
  24. zasénčiti -im dov. -en -ena; zasénčenje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ balkon; poud. Žalost mu je zasenčila obraz |Njegov obraz kaže žalost|; poud. zasenčiti koga s svojim uspehom ~ sošolce |prekositi|
  25. zasesáti -ám [sə in se] dov. zasesánje; drugo gl. sesati (á ȃ) Otrok je prijel stekleničko in zasesal zasesáti se -ám se [sə in se] (á ȃ) v kaj Otrok se je zasesal v materine prsi
  26. zasesljáti -ám [sə in se] dov. zasesljánje; drugo gl. sesljati (á ȃ) kaj Otrok je malo zasesljal
  27. zasésti -sédem dov. zaséden -a; zasédenje; drugo gl. sesti (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ najboljše sedeže v dvorani; ~ položaje; gled. žarg. zasesti koga ~ mlado igralko |dodeliti ji vlogo|; zasesti komu kaj ~ starejšim prostor na vlaku
  28. zasévek -vka m (ẹ̑) ~ lanu; zdrav. rakav ~
  29. zaséžen -a -o (ı̑) ~ časopis; ~o premoženje zaséženost -i ž, pojm. (ı̑)
  30. zasičáti -ím dov. zasičánje; drugo gl. sičati (á í) Iz kotla je zasičala para; Puščice so zasičale po zraku; poud. Dajte mir, je zasičal |rekel z ostrim, sikajočim glasom|
  31. zasíčen -a -o (ı̑) ~ vonj; z vlago ~ zrak zasíčenost -i ž, pojm. (ı̑)
  32. zasídran -a -o (ı̑) ~a jadrnica; poud. ~o prepričanje |splošno sprejeto, trdno| zasídranost -i ž, pojm. (ı̑)
  33. zasídrati -am dov. -an -ana; zasídranje (ı̑) koga/kaj ~ ladjo; poud. ~ kandidata v javnem življenju |doseči njegovo uveljavitev|; grad. ~ steber zasídrati se -am se (ı̑) poud. ~ ~ v domačem kraju |ustaliti se|
  34. zasígan -a -o; bolj ~ (í; ı̑) ~a kraška jama zasíganost -i ž, pojm. (í; ı̑)
  35. zasígati -am dov. -an -ana; zasíganje (í ı̑; ı̑) Bolnik je zasigal; poud. Pridi sem, je zasigal |sigajoče rekel|; brezos. zasigati komu V prsih mu je zasigalo
  36. zasígati se -am se dov. zasíganje (í ı̑; ı̑) |prekriti se s sigo|: Strop kraške jame se je zasigal
  37. zasigúran -a -o; bolj ~ (ȗ) neknj. pog. zagotovljen: ~o plačilo zasigúranost -i ž, pojm. (ú) neknj. pog. zagotovljenost
  38. zasigúrati -am dov. -an -ana; zasigúranje (ȗ) neknj. pog. komu/čemu kaj ~ otrokom brezskrbno življenje zagotoviti; ~ živalim dovolj krme priskrbeti; neknj. pog. zasigurati kaj ~ pridobljene pravice zavarovati zasigúrati se -am se (ȗ) neknj. pog. ~ ~ pred plazovi zavarovati se
  39. zasijáti -síjem dov., nam. zasijàt; zasijánje; drugo gl. sijati (á ı̑) Sonce ~e izza oblakov; poud. ~ od sreče |postati zelo srečen|; poud. zasijati komu Kmalu nam ~e svoboda |bomo svobodni|; poud. zasijati pred kom/čim ~ ~ sošolci |vzbuditi občudovanje|
  40. zasíkati -am dov. -an -ana; zasíkanje (í ı̑; ı̑) Kača je zasikala; poud. zasikati kaj ~ nekaj skozi zobe |reči z ostrim, rezkim glasom|
  41. zasílen -lna -o (ı̑) ~ pristanek letala; Ta rešitev je samo ~a zasílni -a -o (ı̑) ~ izhod zasílnost -i ž, pojm. (ı̑)
  42. zasílno nač. prisl. (ı̑) ~ pristati; ~ oskrbovati planinsko kočo
  43. zasíniti -em dov. (í ı̑) neobč. Sonce ~e zasije; neobč. zasiniti komu/čemu ~e mu novo upanje pojavi se
  44. zasinjèl -éla -o in zasinjél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~e ustnice zasinjélost -i ž, pojm. (ẹ́)
  45. zasinjéti -ím dov. zasinjênje; drugo gl. sinjeti (ẹ́ í) Nebo je zasinjelo
  46. Zásip -a m, zem. i. (á) v ~u zásipski -a -o in zásipški -a -o (á; á) Zásipljan -a m, preb. i. (á) Zásipljanka -e ž, preb. i. (á)
  47. zasíp -a m, pojm. (ı̑) ~ jame; snov. pripeljati tovornjak ~a; števn. repa v ~u v zasipnici
  48. zasípati -am tudi zasípati -ljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; zasípanje (í ı̑; ı̑; í ı̑; ı̑) koga/kaj Sneg ~a ceste; Zemlja ~a kopače; zasipati koga/kaj z/s čim ~ jamo s peskom; poud. ~ otroke z darili |obilno jih obdarovati|
  49. zasipávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; zasipávanje (ȃ) koga/kaj Zasipavalo jih je drobeče se kamenje; Sneg ~a sledi; zasipavati koga/kaj z/s čim ~ izkopani jarek s peskom; poud. ~ zmagovalko s pismi |pošiljati ji veliko pisem|
  50. zasípen -pna -o (ı̑) zasípni -a -o (ı̑) ~ grušč

   89.116 89.166 89.216 89.266 89.316 89.366 89.416 89.466 89.516 89.566  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA