Slovenski pravopis 2001

b (89.316-89.365)


  1. zarodíti -ím dov. zaródil -íla, nam. zarodít/zarodìt, zarojèn -êna; drugo gl. roditi (í/ı̑ í) Ta vrsta hruške kmalu ~i začne roditi; zaroditi koga/kaj ~ številne potomce; poud. Ostre besede so zarodile odpor |vzbudile| zarodíti se -ím se (í/ı̑ í) neobč. nastati, pojaviti se
  2. zaródkov -a -o (ọ̑) ~i organi
  3. zarogovíliti -im dov. zarogovíljenje (í ı̑) poud.: ~ z rokami |nerodno zakriliti|; ~ v gostilni |povzročiti hrup, nemir|; Dajte mir, je zarogovilil |se je razburil|
  4. zarogóziti -im dov. -en -ena; zarogózenje (ọ́ ọ̑) kaj ~ sod |zamašiti z rogozovino|
  5. zarohnéti -ím dov. zarohnênje; drugo gl. rohneti (ẹ́ í) na koga/kaj ~ ~ sina; zarohneti nad kom/čim ~ ~ otroki; poud. Motor je zarohnel |zahrumel|
  6. zarojíti -ím dov. zarójil -íla, nam. zarojít/zarojìt; drugo gl. rojiti (í/ı̑ í) Okrog nas so zarojile muhe; redk. zarojiti nad kom/čim ~ ~ otroki |razburiti se, glasno se razjeziti|
  7. zaróka -e ž (ọ̑) skleniti ~o; slovesna ~
  8. zaropotáti -ám tudi zaropotáti -óčem dov. zaropotánje; drugo gl. ropotati (á ȃ; á ọ́) Motor je zaropotal; poud. Lokomotiva je zaropotala s postaje |ropotajoč odpeljala|; zaropotati po čem ~ ~ vratih; poud. zaropotati nad kom/čim ~ ~ otroki |ošteti jih|; zaropotati z/s čim Veter je zaropotal z naoknicami
  9. zarosítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ šip
  10. zarosíti dov. zarósil -íla; zarošênje; drugo gl. rositi (í/ı̑ í) Včasih je malo zarosilo; os. Dež ~i zarosíti se -ím se (í/ı̑ í) Šipe so se zarosile
  11. zarošèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~e šipe zarošênost -i ž, pojm. (é)
  12. zaróštan -a -o (ọ̑) pokr. zaróštani -a -o (ọ̑) ~ močnik
  13. zaróštati -am dov. -an -ana; zaróštanje (ọ̑) pokr. |dodati jedi prežganje|
  14. zaróta -e ž (ọ̑) ~ proti kralju; poud. ~ otrok proti učiteljem |dogovor o prikritem nasprotovanju|
  15. zarotílen -lna -o (ı̑) zarotílni -a -o (ı̑) ~ gib; neobč. ~ obrazec zarotitveni obrazec
  16. zarotítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ tovariša; števn. mrmrati ~e
  17. zarotíti -ím dov. zarótil -íla, nam. zarotít/zarotìt; drugo gl. rotiti (í/ı̑ í) nardp. koga/kaj znati ~ hudo uro; zarotiti koga/kaj v kaj Čarovnica ga je zarotila v kamen; poud. zarotiti koga na kaj ~im te na tvoje poštenje, da o tem ne govoriš |roteč zaprosim| zarotíti se -ím se (í/ı̑ í) neobč. Zarotil se je, da ne bo več pil prisegel, sklenil; poud. zarotiti se zoper koga/kaj ~ ~ ~ tuje |nasprotovati, upirati se vsemu tujemu|
  18. zarotítven -a -o (ı̑) nardp. zarotítveni -a -o (ı̑) ~ obrazec
  19. zarótnik -a m, člov. (ọ̑) odkriti ~e zarótnica -e ž, člov. (ọ̑) zarótničin -a -o (ọ̑)
  20. zarótniški -a -o (ọ̑) ~a skupina; poud. ~o spogledovanje |skrivno sporazumevajoče se|
  21. zarótniško primer. prisl. (ọ̑) ~ delovati
  22. zarótništvo -a s, pojm. (ọ̑) zagovarjati se zaradi ~a
  23. zarotoválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) nardp. ~ hudega zarotoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) nardp. zarotoválčev -a -o [u̯č] (ȃ) nardp.
  24. zarotoválen -lna -o (ȃ) ~o dejanje zarotoválni -a -o (ȃ) ~ obrazec
  25. zaroženèl -éla -o in zaroženél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~a koža poroženela zaroženélost -i ž, pojm. (ẹ́) poroženelost
  26. zaroženéti -ím dov. zaroženênje; drugo gl. roženeti (ẹ́ í) poroženeti
  27. zarožljáti -ám dov. zarožljánje; drugo gl. rožljati (á ȃ) Ključi so zarožljali; zarožljati z/s čim ~ s priborom; poud. ~ z orožjem |zagroziti z vojno|
  28. zarúkan -a -o; bolj ~ (ȗ) neknj. pog. omejen, neumen zarúkanost -i ž, pojm. (ȗ) neknj. pog. omejenost, neumnost
  29. zarúkanec -nca m z -em člov. (ȗ) neknj. pog. |omejen, neumen človek| zarúkanka -e ž, člov. (ȗ) neknj. pog. zarúkančev -a -o (ȗ) neknj. pog.
  30. zarúkati -am dov. zarúkanje (ú; ȗ) Jelen je zarukal
  31. zarumenèl -éla -o in zarumenél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ list zarumenélost -i ž, pojm. (ẹ́)
  32. zarumenéti -ím dov. zarumenênje; drugo gl. rumeneti (ẹ́ í) Drevje je hitro zarumenelo
  33. zarumeníti -ím dov. zaruménil -íla, nam. zarumenít/zarumenìt; zarumenjênje; drugo gl. rumeniti (í/ı̑ í) kaj ~ čebulo zarumeníti se -ím se (í/ı̑ í) neobč. Obzorje se je zarumenilo |postalo rumeno, svetlo|
  34. zarumenjèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) na olju ~a čebula zarumenjênost -i ž, pojm. (é)
  35. zasáčen -a -o (ȃ) poud. |prijet, zaloten|: ~ tat; biti ~ pri laži zasáčenost -i ž, pojm. (ȃ) poud.
  36. zasáčiti -im dov. -en -ena; zasáčenje (á ȃ; ȃ) poud. |dobiti, zalotiti|: koga/kaj ~ vlomilca; ~ učenca pri prepisovanju zasáčiti se -im se (á ȃ; ȃ) poud. |zavedeti se česa|: pri čem ~ ~ ~ čudni misli
  37. zasadítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ parka z novimi rastlinami
  38. zasadíti -ím dov. zasádil -íla, nam. zasadít/zasadìt; drugo gl. saditi (í/ı̑ í) kaj ~ drevje; zasaditi kaj v kaj ~ sekiro v tnalo; zasaditi kaj z/s čim ~ njivo s krompirjem zasadíti se -ím se (í/ı̑ í) v koga/kaj Kremplji roparice so se zasadili v žrtev
  39. zasadítven -a -o (ı̑) zasadítveni -a -o (ı̑) ~a shema
  40. zasájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zasájanje (á) kaj ~ trte; zasajati kaj v kaj ~ kole v tla; zasajati kaj z/s čim ~ njive s krompirjem zasájati se -am se (á) v koga/kaj Nož se počasi ~a v les
  41. zasánjan -a -o; bolj ~ (á) poud. ~ fant |zamišljen, duševno odsoten|; neobč. zasanjan v kaj ~ ~ prihodnost |v mislih si ustvarjati prihodnost| zasánjanost -i ž, pojm. (á)
  42. zasánjanec -nca m z -em člov. (á) poud. |zamišljen, duševno odsoten človek| zasánjanka -e ž, člov. (á) poud. zasánjančev -a -o (á) poud.
  43. zasanjáriti -im dov. zasanjárjenje (á ȃ) poud. |začeti sanjariti|: o čem ~ ~ novem življenju
  44. zasánjati -am dov. -an -ana; zasánjanje (á) uleči se in ~; poud. zasanjati kaj Življenje je zasanjal drugače |si je zamislil| zasánjati se -am se (á) poud. ~ ~ ob poslušanju glasbe |zamisliti se, postati duševno odsoten|; poud. zasanjati se v kaj ~ ~ ~ drugo življenje |v mislih si ustvariti|
  45. zasánkati se -am se dov. zasánkanje (ȃ) ~ ~ po hribu navzdol
  46. Zasávje -a s, zem. i. (ȃ) |pokrajina ob Savi okrog Hrastnika|: v ~u zasávski -a -o (á) Zasávec -vca m z -em preb. i. (ȃ) Zasávka -e ž, preb. i. (ȃ) Zasávčev -a -o (ȃ)
  47. zaséči -séžem dov. zaséžen -a; zaséženje; drugo gl. seči 2 (ẹ́) komu kaj ~ prekupčevalcu denar; na carini ~ mamila zapleniti; pravn. ~ revijo zapleniti, prepovedati
  48. zaséda -e ž (ẹ̑) pasti v ~o; napasti iz ~e; vojaška ~
  49. zasédanje -a s (ẹ́) sodelovati na ~u; redno ~ odbora; pojm. ~ tujih dežel
  50. zasédati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zasédanje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) kaj Gledalci ~ajo svoja mesta; Četa ~a položaj; gled. žarg. zasedati koga Te igralke ne ~ajo |ji ne dodeljujejo vlog|; publ. Državni zbor ~a |ima zasedanje|

   89.066 89.116 89.166 89.216 89.266 89.316 89.366 89.416 89.466 89.516  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA