Slovenski pravopis 2001

b (89.266-89.315)


  1. zarés 1 nač. prisl. (ẹ̑) 1. Ni pela ~, temveč je samo odpirala usta; Ne dela se, ~ spi; Prav imaš, ~ je zamudil; Če je ~ tako, zakaj ne ukrepaš 2. poud.: Vsake stvari se loti ~ |zavzeto, odgovorno|; Teh opozoril nihče ne jemlje ~ |ne upošteva|; vzeti kaj bolj za šalo kot ~ |ne s tako resnim namenom| zarés -- m (ẹ̑) Kje se pri tem človeku začenja šala in kje njegov ~
  2. zarés 2 soglaš. člen. (ẹ̑) 1. poud.: Tega si ~ ne bi smel privoščiti; To me ~ veseli; Nisem jaz kriv, ~ ne; Lepo je, ~; ~, ti je še ne poznaš 2. Njegove pesmi so ~ dobre; biti ~ velik talent
  3. zarésen -sna -o; bolj ~, tudi ~ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) poud.: ~ boj |hud|; ~ problem |pomemben, resen|; ~a ljubezen |resnična| zarésni -a -o (ẹ̑) ~ krivec |dejanski, resnični|; kupiti otroku ~ telefon |pravi| zarésnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  4. zarésno nač. prisl. (ẹ̑) poud.: ~ vzljubiti posvojenko |resnično|; ~ sem truden |zares|
  5. zarévskati -am tudi zarêvskati -am dov. zarévskanje tudi zarêvskanje (ẹ̑; ȇ) Pes ~a; poud. V dolini ~a mitraljez |se oglasi s ponavljajočimi se rezkimi glasovi|; zarevskati na koga/kaj Pes ~a ~ prišleca; slabš. ~ ~ nemirnega otroka |ga zadirčno ogovoriti, opomniti|
  6. zarévskniti -em tudi zarêvskniti -em dov. zarévsknjenje tudi zarêvsknjenje (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) slabš. kaj Oče je nekaj zarevsknil |zadirčno rekel|; slabš. zarevskniti na koga/kaj ~ ~ nemirnega otroka |ga zadirčno ogovoriti, opomniti|
  7. zarèz -éza m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ v les; števn., redk. globok ~ zareza
  8. zaréza -e ž (ẹ̑) ~e na deski; redk. ostre ~e ob ustih gube, poteze; slovstv. ~ za trohejem; pojm., redk. ~ v dlan zarez
  9. zarézan -a -o (ẹ̑) ~ hlebec; poud. poševno ~e oči |izoblikovane| zarézanost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  10. zarézati -réžem dov. -an -ana; zarézanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ blago pri krojenju; ~ drevo; zarezati kaj v kaj ~ znamenje v drevo; zarezati v kaj ~ ~ hlebec; ~ s skalpelom v kožo; poud. Glas motorja je zarezal v tišino |se rezko oglasil|; zarezati koga V prsih ga je nekaj zarezalo; Mraz je zarezal zarézati se -réžem se (ẹ́ ẹ̑) v koga/kaj Kolesa se ~ejo v blato; poud.: Grenke izkušnje so se zarezale vanj |so vplivale na njegovo duševnost|; Naramnice so se mu zarezale v ramena |se boleče zajedle|
  11. zarézen -zna -o (ẹ̑) zarézni -a -o (ẹ̑) ~a črta
  12. zarezgetáti -ám tudi zarezgetáti -éčem [ tudi rə] dov. zarezgetánje; drugo gl. rezgetati (á ȃ; á ẹ́) Žrebci so zarezgetali; poud. Zarezgetala je strojnica |se oglasila s ponavljajočimi se rezkimi glasovi| zarezgetáti se -ám se tudi zarezgetáti se -éčem se [ tudi rə] (á ȃ; á ẹ́) poud. |zasmejati se z visokim, rezkim glasom|: Dekleta so se zarezgetala
  13. zarézica -e ž (ẹ̑) manjš.
  14. zaréznik -a m (ẹ̑) grad. z ~i krita streha
  15. zarezováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zarezovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ drevesa; zarezovati kaj v kaj ~ črte v les zarezováti se -újem se (á ȗ) v koga/kaj Kolesa voza so se zarezovala v blato; poud.: Vrv se živali ~uje v vrat |se boleče zajeda|; Žalost se ~uje vame |postajam žalosten|
  16. zarežáti -ím dov. zarežánje; drugo gl. režati (á í) Mačka je zarežala; zarežati na koga/kaj Pes ~i ~ poštarja; slabš. Zarežal je na sosedove otroke |odsekano, zadirčno spregovoril z njimi|; slabš. zarežati nad kom ~ ~ sinom |odsekano, zadirčno spregovoriti z njim|; slabš. zarežati kaj ~ ukaz |odsekano, zadirčno izreči| zarežáti se -ím se (á í) poud. Zadovoljno se zarežati |se glasno zasmejati|; slabš. zarežati se komu/čemu ~ ~ vojaški šali |zasmejati, posmehniti se|
  17. zarígati -am dov. zaríganje (ı̑) Osel je zarigal
  18. zarigljáti -ám in zarígljati -am dov. -àj -ájte in -aj -ajte; -àl -ála in -al -ala, -àt in -at, -án -ána in -an -ana; zarigljánje in zarígljanje; (-àt in -at) (á ȃ; ı̑) neknj. pog. zapahniti: kaj ~ vrata
  19. zaríniti -em dov. zarínjen -a; zarínjenje (í ı̑) kaj v kaj ~ kol v sneg; trdno ~ zapah zaríniti se -em se (í ı̑) v kaj Krogle so se zarinile v steno
  20. zarípel -pla -o [-u̯]; bolj ~ (í) ~ govornik; ~ od jeze; zaripel v kaj ~ ~ obraz zaríplost -i ž, pojm. (í)
  21. zarípniti -em dov. zarípnjenje (í ı̑) ~ od jeze; zaripniti v kaj ~ ~ obraz
  22. zarípnjen -a -o; bolj ~ (ı̑) ~ obraz zaripel zarípnjenost -i ž, pojm. (ı̑) zariplost
  23. zarís -a m (ı̑) ~i na steni; neobč.: ~ delovanja društva zamisel, zasnova; ~ študije osnutek; zgodovinski ~ razvoja lirike opis, prikaz; pojm. ~ znamenja v pesek
  24. zarísati -ríšem dov. -an -ana; zarísanje (ı̑) kaj ~ prehojeno pot na zemljevidu; neobč. ~ pesnikov značaj opisati, orisati; zarisati čemu kaj publ. ~ politični stranki program izoblikovati zarísati se -ríšem se (ı̑) ~ ~ pri kroju; poud. V mraku se je zarisala ženska postava |se je pokazala v obrisu|
  25. zarisávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; zarisávanje (ȃ) kaj ~ kroge po pesku zarisávati se -am se (ȃ) poud. V daljavi se ~ajo gore |se vidijo njihovi obrisi|
  26. zarísen -sna -o (ı̑) zarísni -a -o (ı̑) ~a črta; ~o orodje zarisovalno orodje
  27. zarisoválen -lna -o (ȃ) zarisoválni -a -o (ȃ) ~o orodje
  28. zarisováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zarisovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ s palico like v pesek zarisováti se -újem se (á ȗ) poud. Strehe se ostro ~ujejo v nebo |imajo ostre obrise|
  29. zarítati -am dov. zarítanje (ı̑) Konj je nemirno zarital
  30. zaríti -ríjem dov., nam. zarít/zarìt; zarítje; drugo gl. riti (í ı̑) kaj v kaj ~ kol v sneg; poud. ~ želo v žrtev |zabosti, zapičiti| zaríti se -ríjem se (í ı̑) v kaj Črvi so se zarili v les; poud. ~ ~ ~ delo |začeti intenzivno delati|
  31. zarívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zarívanje (í) kaj v kaj ~ kole v sneg zarívati se -am se (í) v kaj Deli granat so se zarivali v hišo
  32. zárja -e ž (á) jutranja ~; poud.: zlata ~ |rumenkasta, žareča|; pred ~o zadremati |pred jutrom|; ~ svobode |prva znamenja|
  33. zárjast -a -o (á) ~ oblak
  34. zarjavèl -éla -o in zarjavél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ stroj zarjavéli -a -o (ẹ́) šalj. ~a devica |neporočena ženska| zarjavélost -i ž, pojm. (ẹ́)
  35. zarjavéti -ím dov. zarjavênje; drugo gl. rjaveti (ẹ́ í) Ključavnica v vratih je zarjavela; poud.: ~ v poklicu |postati duševno otopel, nedejaven|; Sklepi so zarjaveli |postali manj gibljivi, prožni|
  36. zárjica -e ž (á) manjš.; poud. |zarja|
  37. zarjovéti -ím dov. zarjovênje; drugo gl. rjoveti (ẹ́ í) Lev grozeče ~i; slabš. Zarjovel je, da bi ga slišali |zelo zakričal|
  38. zarjúti -rjôvem in zarjúti -rjújem dov., nam. zarjút/zarjùt; zarjútje; drugo gl. rjuti (ú ó; ú) Bik ~e; poud. Tanki so zarjuli po cesti |ropotajoč pripeljali|; slabš. zarjuti kaj ~ ukaz |zelo zakričati|
  39. Zárnik -a m, oseb. i. (ȃ) |slovenski politik in pisatelj|
  40. zaróčati se -am se nedov. zaróčanje (ọ́) Mladi pari se ~ajo
  41. zaróčen -čna -o (ọ̑) zaróčni -a -o (ọ̑) ~ prstan
  42. zaročèn -êna -o (ȅ é é) ~o dekle; biti ~ zaročênost -i ž, pojm. (é)
  43. zaročênec -nca m z -em člov. (é) zaročênka -e ž, člov. (é) zaročênčev -a -o (é)
  44. zaročíti -ím dov. zarôči -íte; zaróčil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; zaročênje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) šport. |dati, dvigniti roko nazaj|
  45. zaročíti se -ím se dov. zarôči se -íte se; zaróčil se -íla se, -ít se/-ìt se; (-ít se/-ìt se) (í/ı̑ í) z/s kom ~ ~ s sosedovo hčerko
  46. zaróčje -a s (ọ̑) šport.
  47. zárod -óda tudi zárod -a m (á ọ́; á) ~ iz prvega gnezda; star. rod
  48. zaródek -dka m (ọ̑) človeški ~; nestrok. ~ cveta | strok. zasnova|; neobč. prvi ~i naselja začetki
  49. zaróden -dna -o (ọ̑) zaródni -a -o (ọ̑) rastl. ~ brstič
  50. zarodíšče -a s (í) kmet. ~ z matičnimi grmi; neobč. ~ preporoda začetek

   89.016 89.066 89.116 89.166 89.216 89.266 89.316 89.366 89.416 89.466  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA