Slovenski pravopis 2001
b (89.266-89.315)
-
zarés 1 nač. prisl. (ẹ̑) 1. Ni pela ~, temveč je samo odpirala usta; Ne dela se, ~ spi; Prav imaš, ~ je zamudil; Če je ~ tako, zakaj ne ukrepaš 2. poud.: Vsake stvari se loti ~ |zavzeto, odgovorno|; Teh opozoril nihče ne jemlje ~ |ne upošteva|; vzeti kaj bolj za šalo kot ~ |ne s tako resnim namenom| zarés -- m (ẹ̑) Kje se pri tem človeku začenja šala in kje njegov ~
-
zarés 2 soglaš. člen. (ẹ̑) 1. poud.: Tega si ~ ne bi smel privoščiti; To me ~ veseli; Nisem jaz kriv, ~ ne; Lepo je, ~; ~, ti je še ne poznaš 2. Njegove pesmi so ~ dobre; biti ~ velik talent
-
zarésen -sna -o; bolj ~, tudi ~ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) poud.: ~ boj |hud|; ~ problem |pomemben, resen|; ~a ljubezen |resnična| zarésni -a -o (ẹ̑) ~ krivec |dejanski, resnični|; kupiti otroku ~ telefon |pravi| zarésnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
-
zarésno nač. prisl. (ẹ̑) poud.: ~ vzljubiti posvojenko |resnično|; ~ sem truden |zares|
-
zarévskati -am tudi zarêvskati -am dov. zarévskanje tudi zarêvskanje (ẹ̑; ȇ) Pes ~a; poud. V dolini ~a mitraljez |se oglasi s ponavljajočimi se rezkimi glasovi|; zarevskati na koga/kaj Pes ~a ~ prišleca; slabš. ~ ~ nemirnega otroka |ga zadirčno ogovoriti, opomniti|
-
zarévskniti -em tudi zarêvskniti -em dov. zarévsknjenje tudi zarêvsknjenje (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) slabš. kaj Oče je nekaj zarevsknil |zadirčno rekel|; slabš. zarevskniti na koga/kaj ~ ~ nemirnega otroka |ga zadirčno ogovoriti, opomniti|
-
zarèz -éza m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ v les; števn., redk. globok ~ zareza
-
zaréza -e ž (ẹ̑) ~e na deski; redk. ostre ~e ob ustih gube, poteze; slovstv. ~ za trohejem; pojm., redk. ~ v dlan zarez
-
zarézan -a -o (ẹ̑) ~ hlebec; poud. poševno ~e oči |izoblikovane| zarézanost -i ž, pojm. (ẹ̑)
-
zarézati -réžem dov. -an -ana; zarézanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ blago pri krojenju; ~ drevo; zarezati kaj v kaj ~ znamenje v drevo; zarezati v kaj ~ ~ hlebec; ~ s skalpelom v kožo; poud. Glas motorja je zarezal v tišino |se rezko oglasil|; zarezati koga V prsih ga je nekaj zarezalo; Mraz je zarezal zarézati se -réžem se (ẹ́ ẹ̑) v koga/kaj Kolesa se ~ejo v blato; poud.: Grenke izkušnje so se zarezale vanj |so vplivale na njegovo duševnost|; Naramnice so se mu zarezale v ramena |se boleče zajedle|
-
zarézen -zna -o (ẹ̑) zarézni -a -o (ẹ̑) ~a črta
-
zarezgetáti -ám tudi zarezgetáti -éčem [ tudi rə] dov. zarezgetánje; drugo gl. rezgetati (á ȃ; á ẹ́) Žrebci so zarezgetali; poud. Zarezgetala je strojnica |se oglasila s ponavljajočimi se rezkimi glasovi| zarezgetáti se -ám se tudi zarezgetáti se -éčem se [ tudi rə] (á ȃ; á ẹ́) poud. |zasmejati se z visokim, rezkim glasom|: Dekleta so se zarezgetala
-
zarézica -e ž (ẹ̑) manjš.
-
zaréznik -a m (ẹ̑) grad. z ~i krita streha
-
zarezováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zarezovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ drevesa; zarezovati kaj v kaj ~ črte v les zarezováti se -újem se (á ȗ) v koga/kaj Kolesa voza so se zarezovala v blato; poud.: Vrv se živali ~uje v vrat |se boleče zajeda|; Žalost se ~uje vame |postajam žalosten|
-
zarežáti -ím dov. zarežánje; drugo gl. režati (á í) Mačka je zarežala; zarežati na koga/kaj Pes ~i ~ poštarja; slabš. Zarežal je na sosedove otroke |odsekano, zadirčno spregovoril z njimi|; slabš. zarežati nad kom ~ ~ sinom |odsekano, zadirčno spregovoriti z njim|; slabš. zarežati kaj ~ ukaz |odsekano, zadirčno izreči| zarežáti se -ím se (á í) poud. Zadovoljno se zarežati |se glasno zasmejati|; slabš. zarežati se komu/čemu ~ ~ vojaški šali |zasmejati, posmehniti se|
-
zarígati -am dov. zaríganje (ı̑) Osel je zarigal
-
zarigljáti -ám in zarígljati -am dov. -àj -ájte in -aj -ajte; -àl -ála in -al -ala, -àt in -at, -án -ána in -an -ana; zarigljánje in zarígljanje; (-àt in -at) (á ȃ; ı̑) neknj. pog. zapahniti: kaj ~ vrata
-
zaríniti -em dov. zarínjen -a; zarínjenje (í ı̑) kaj v kaj ~ kol v sneg; trdno ~ zapah zaríniti se -em se (í ı̑) v kaj Krogle so se zarinile v steno
-
zarípel -pla -o [-u̯]; bolj ~ (í) ~ govornik; ~ od jeze; zaripel v kaj ~ ~ obraz zaríplost -i ž, pojm. (í)
-
zarípniti -em dov. zarípnjenje (í ı̑) ~ od jeze; zaripniti v kaj ~ ~ obraz
-
zarípnjen -a -o; bolj ~ (ı̑) ~ obraz zaripel zarípnjenost -i ž, pojm. (ı̑) zariplost
-
zarís -a m (ı̑) ~i na steni; neobč.: ~ delovanja društva zamisel, zasnova; ~ študije osnutek; zgodovinski ~ razvoja lirike opis, prikaz; pojm. ~ znamenja v pesek
-
zarísati -ríšem dov. -an -ana; zarísanje (ı̑) kaj ~ prehojeno pot na zemljevidu; neobč. ~ pesnikov značaj opisati, orisati; zarisati čemu kaj publ. ~ politični stranki program izoblikovati zarísati se -ríšem se (ı̑) ~ ~ pri kroju; poud. V mraku se je zarisala ženska postava |se je pokazala v obrisu|
-
zarisávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; zarisávanje (ȃ) kaj ~ kroge po pesku zarisávati se -am se (ȃ) poud. V daljavi se ~ajo gore |se vidijo njihovi obrisi|
-
zarísen -sna -o (ı̑) zarísni -a -o (ı̑) ~a črta; ~o orodje zarisovalno orodje
-
zarisoválen -lna -o (ȃ) zarisoválni -a -o (ȃ) ~o orodje
-
zarisováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zarisovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ s palico like v pesek zarisováti se -újem se (á ȗ) poud. Strehe se ostro ~ujejo v nebo |imajo ostre obrise|
-
zarítati -am dov. zarítanje (ı̑) Konj je nemirno zarital
-
zaríti -ríjem dov., nam. zarít/zarìt; zarítje; drugo gl. riti (í ı̑) kaj v kaj ~ kol v sneg; poud. ~ želo v žrtev |zabosti, zapičiti| zaríti se -ríjem se (í ı̑) v kaj Črvi so se zarili v les; poud. ~ ~ ~ delo |začeti intenzivno delati|
-
zarívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zarívanje (í) kaj v kaj ~ kole v sneg zarívati se -am se (í) v kaj Deli granat so se zarivali v hišo
-
zárja -e ž (á) jutranja ~; poud.: zlata ~ |rumenkasta, žareča|; pred ~o zadremati |pred jutrom|; ~ svobode |prva znamenja|
-
zárjast -a -o (á) ~ oblak
-
zarjavèl -éla -o in zarjavél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ stroj zarjavéli -a -o (ẹ́) šalj. ~a devica |neporočena ženska| zarjavélost -i ž, pojm. (ẹ́)
-
zarjavéti -ím dov. zarjavênje; drugo gl. rjaveti (ẹ́ í) Ključavnica v vratih je zarjavela; poud.: ~ v poklicu |postati duševno otopel, nedejaven|; Sklepi so zarjaveli |postali manj gibljivi, prožni|
-
zárjica -e ž (á) manjš.; poud. |zarja|
-
zarjovéti -ím dov. zarjovênje; drugo gl. rjoveti (ẹ́ í) Lev grozeče ~i; slabš. Zarjovel je, da bi ga slišali |zelo zakričal|
-
zarjúti -rjôvem in zarjúti -rjújem dov., nam. zarjút/zarjùt; zarjútje; drugo gl. rjuti (ú ó; ú) Bik ~e; poud. Tanki so zarjuli po cesti |ropotajoč pripeljali|; slabš. zarjuti kaj ~ ukaz |zelo zakričati|
-
Zárnik -a m, oseb. i. (ȃ) |slovenski politik in pisatelj|
-
zaróčati se -am se nedov. zaróčanje (ọ́) Mladi pari se ~ajo
-
zaróčen -čna -o (ọ̑) zaróčni -a -o (ọ̑) ~ prstan
-
zaročèn -êna -o (ȅ é é) ~o dekle; biti ~ zaročênost -i ž, pojm. (é)
-
zaročênec -nca m z -em člov. (é) zaročênka -e ž, člov. (é) zaročênčev -a -o (é)
-
zaročíti -ím dov. zarôči -íte; zaróčil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; zaročênje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) šport. |dati, dvigniti roko nazaj|
-
zaročíti se -ím se dov. zarôči se -íte se; zaróčil se -íla se, -ít se/-ìt se; (-ít se/-ìt se) (í/ı̑ í) z/s kom ~ ~ s sosedovo hčerko
-
zaróčje -a s (ọ̑) šport.
-
zárod -óda tudi zárod -a m (á ọ́; á) ~ iz prvega gnezda; star. rod
-
zaródek -dka m (ọ̑) človeški ~; nestrok. ~ cveta | strok. zasnova|; neobč. prvi ~i naselja začetki
-
zaróden -dna -o (ọ̑) zaródni -a -o (ọ̑) rastl. ~ brstič
-
zarodíšče -a s (í) kmet. ~ z matičnimi grmi; neobč. ~ preporoda začetek
89.016 89.066 89.116 89.166 89.216 89.266 89.316 89.366 89.416 89.466
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani