Slovenski pravopis 2001

b (89.216-89.265)

  1. zapŕto 2 povdk. (ȓ) ob nedeljah (je) ~
  2. zaprtotrósnica -e ž (ọ̑) rastl. glive ~e
  3. zapúfan -a -o; bolj ~ (ȗ) neknj. pog. zadolžen: ~ obrtnik zapúfanost -i ž, pojm. (ȗ) neknj. pog. zadolženost
  4. zapúfati se -am se dov. zapúfanje (ȗ) neknj. pog. zadolžiti se
  5. zapúhati -am dov. zapúhanje (ú; ȗ) Lokomotiva je zapuhala; ~ v mrzle roke; poud. ~ od jeze |zelo se razjeziti|
  6. zapuhtéti -ím dov. zapuhtênje; drugo gl. puhteti (ẹ́ í) Iz dimnika je zapuhtel oblak dima; Oster duh ~i po sobi
  7. zapustítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ dela
  8. zapustíti -ím dov.; drugo gl. pustiti (í/ı̑ í) koga/kaj ~ dvorano; Dekle ga je zapustilo; Tat ni zapustil sledov; ~ nepreskrbljene otroke; knj. pog. ~ slab vtis ne ugajati; zapustiti komu kaj ~ sinu posestvo zapustíti se -ím se (í/ı̑ í) poud. ~ ~ na starost |zanemariti se|
  9. zapústnik -a m, člov. (ȗ) |kdor zapusti premoženje| zapústnica -e ž, člov. (ȗ) zapústničin -a -o (ȗ)
  10. zapúščati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zapúščanje (ú) koga/kaj ~ dvorano drug za drugim; poud. Spomin ga ~a |mu peša| zapúščati se -am se (ú) poud. |zanemarjati se|
  11. zapuščèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) Skrbeti za ~e otroke; poud.: ~ sadovnjak |neurejen, zanemarjen|; ~a vas |prazna, nenaseljena|; Počutila se je zelo ~o |osamljeno, samo| zapuščênost -i ž, pojm. (é)
  12. zapuščênček -čka m, člov. (é) manjš.; ljubk. posvojiti ~a |zapuščenega otroka|
  13. zapuščênec -nca m z -em člov. (é) poud. |zapuščen človek| zapuščênka -e ž, člov. (é) poud. zapuščênčev -a -o (é) poud.
  14. zapuščína -e ž (í) urejati ~o; pisateljeva ~
  15. zapuščínski -a -o (ı̑) ~a razprava
  16. zaračúnati -am dov. -an -ana; zaračúnanje (ȗ) kaj ~ popravilo motorja; zaračunati komu kaj ~ naročniku prevoz zaračúnati se -am se (ȗ) redk. za kaj ~ ~ ~ precejšnjo vsoto uračunati se
  17. zaračunávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; zaračunávanje (ȃ) kaj ~ storitve po ceniku
  18. zaradi [ poudarjeno zarádi] predl. z rod. 1. ~ megle letalo ni vzletelo; ne nastopiti ~ poškodbe; biti v skrbeh ~ otrok 2. skopati jarke ~ osušitve zemljišča za osušitev; govoriti z ljudmi ~ volitev glede; v prislovni rabi Jezili so se, vendar samo ~ lepšega |ne zares| 3. ~ nas lahko še ostanete; Ali smem oditi? -Zaradi mene 4. v vezniški rabi Niso se dobro pripravili, ~ tega so tekmo izgubili zato
  19. Zaragóza -e [saragosa] ž, zem. i. (ọ̑) |špansko mesto|: v ~i zaragóški -a -o (ọ̑) Zaragóžan -a m, preb. i. (ọ̑) Zaragóžanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  20. zarájati 1 -am dov. zarájanje (ȃ) poud. |veselo zaplesati|: Deklice so zarajale
  21. zarájati 2 -am nedov. -ajóč; -an -ana; zarájanje (á) koga/kaj ~ številne potomce
  22. zarána čas. prisl. (á/ȃ) neobč. zgodaj zjutraj: ~ odpotovati, vstati; Jutri ~ bodo na cilju
  23. zaranžírati -am dov. -an -ana; zaranžíranje (ı̑) kaj ~ izložbo |skladno, lepo urediti|; ~ združitev podjetij pripraviti, organizirati
  24. zarásel -sla -o [-u̯]; bolj ~ (á; ȃ á á) ~ grob; poud. biti ves ~ v obraz |neobrit| zarásli -a -o (á) les. ~a grča slepica zaráslost -i ž, pojm. (á)
  25. zaraslína -e ž (í); gl. zarastlina
  26. zarást -i in zarást -í ž (ȃ; ȃ ı̑) gozd.
  27. zarástel -tla -o [-u̯]; bolj ~ (á; ȃ á á); gl. zarasel
  28. zarásti 1 -rástem dov., nam. zaràst; zaráščenje; drugo gl. rasti 1 (á) kaj Koprive so zarastle dvorišče zarásti se -rástem se (á) Kost se je zarastla
  29. zarásti 2 zarásem dov., nam. zaràst; zaráščenje; drugo gl. rasti 2 (á); gl. zarasti 1
  30. zarastlína -e ž (í) ~ od udarca
  31. zaráščati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zaráščanje (á) kaj Trava ~a dvorišče zaráščati se -am se (á) Rana se hitro ~a
  32. zaráščen -a -o; bolj ~ (ȃ) ~a pot; poud. biti ~ v obraz |neobrit| zaráščenost -i ž, pojm. (ȃ)
  33. zaráščenec -nca m z -em člov. (ȃ) poud. |neobrit moški| zaráščenčev -a -o (ȃ) poud.
  34. Zaratústra -e in Zaratústra -a m, oseb. i. (ȗ; ȗ) |staroperzijski filozof| Zaratústrov -a -o (ȗ), ●Zaratústrin -a -o (ȗ)
  35. zardèl -éla -o in zardél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) od joka ~e oči zardélost -i ž, pojm. (ẹ́)
  36. zardéti -ím dov. zardì -íte; zardênje; drugo gl. rdeti (ẹ́ í) Dekle je zardelo od sramu; poud. ~ kot kuhan rak |zelo|
  37. zardévati -am nedov. -ajóč, -áje; zardévanje (ẹ́) ~ od sramu
  38. zarečèn -êna -o (ȅ é é) ~a živina zarečêni -a -o (é) ~ega kruha se največ poje |Prenagljene izjave mora človek dostikrat preklicati| zarečênost -i ž, pojm. (é)
  39. zarêči -rêčem dov., 3. os. mn. tudi zarekó; drugo gl. reči (é) kaj znati ~ kačji pik; zareči komu Pri rojstvu mu je zarekla zarêči se -rêčem se (é) Zarekel se je, da bo molčal; s smiselnim osebkom zareči se komu Oprostite, zareklo se mi je
  40. zaréčje -a s (ẹ̑) neobč. svet za reko: vas v ~u Save
  41. zaredítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ rib v reki
  42. zaredíti -ím dov. zarédil -íla, nam. zaredít/zaredìt; drugo gl. rediti (í/ı̑ í) kaj ~ v jezeru ribe zaredíti se -ím se (í/ı̑ í) V mlaki so se zaredile žabe
  43. zaregljáti -ám dov. zaregljánje; drugo gl. regljati (á ȃ) Žabe ~ajo; poud. S stolpa so zaregljale strojnice |se oglasile s ponavljajočimi se rezkimi glasovi|; slabš. zaregljati kaj ~ nekaj v odgovor |neprijazno, jezno reči|
  44. zarejalíšče -a s (í) ~ mrčesa
  45. zarêjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; zarêjanje (é) kaj ~ rake v reki zarêjati se -am se (é) V obleki se ~ajo molji
  46. zarèk -éka m (ȅ ẹ́) nardp. izreči ~; pojm. ~ bolezni
  47. zarékati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; zarékanje (ẹ̑) ~ ~ zaradi raztresenosti; zarekati se v čem Ne zarekaj se v nobeni stvari
  48. zarenčáti -ím dov. zarenčánje; drugo gl. renčati (á í) Pes je zarenčal; zarenčati na koga/kaj ~ ~ tujca; slabš. |reči kaj z nizkim, neprijaznim glasom|
  49. zarentáčiti -im dov. zarentáčenje (á ȃ) poud. |grobo, zadirčno izraziti jezo|: na koga/kaj ~ ~ ženo; zarentačiti nad kom/čim ~ ~ otroki
  50. zarepénčiti se -im se dov. zarepénčenje (ẹ́ ẹ̑) poud. |razjeziti se, razburiti se|

   88.966 89.016 89.066 89.116 89.166 89.216 89.266 89.316 89.366 89.416  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA