Slovenski pravopis 2001

b (8.901-8.950)

  1. pozgubíti -ím dov. pozgúbil -íla, nam. pozgubít/pozgubìt; drugo gl. gubiti (í/ı̑ í); gl. poizgubiti
  2. pozgúbljati -am nedov. -ajóč; -an -ana; pozgúbljanje (ú); gl. poizgubljati
  3. pozíbati tudi pozibáti -ljem in pozíbati tudi pozibáti -am in pozíbati -ljem in pozíbati -am dov. pozíbanje tudi pozibánje; drugo gl. zibati (í/á í; í/á í; í; í) koga/kaj ~ otroka
  4. pozibávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; pozibávanje (ȃ) koga/kaj ~ otroka; poud. Morje ~a ladje pozibávati se -am se (ȃ) ~ ~ pri hoji
  5. pôznobaróčen -čna -o (óọ̑) pôznobaróčni -a -o (óọ̑) ~ dvorec
  6. pozobáti -zóbljem tudi pozóbati -am in pozóbati -zóbljem dov. pozobánje tudi pozóbanje; drugo gl. zobati (á ọ́; ọ́; ọ̑; ọ́; ọ̑) kaj Kokoš je pozobala koruzo; poud. ~ tri grozde |pojesti|
  7. požebráti -ám dov.; drugo gl. žebrati (á ȃ) poud. kaj ~ očenaš |hitro, enolično zmoliti|
  8. požlobudráti -ám dov.; drugo gl. žlobudrati (á ȃ) poud. |nerazločno reči, povedati|
  9. prábábica -e ž, člov. (ȃá) prábábičin -a -o (ȃá; ȃȃ)
  10. prábít -i ž, pojm. (ȃı̑) neobč. ~ življenja prvotno, osnovno bistvo
  11. prábíten -tna -o (ȃí; ȃı̑) neobč.: ~ občutek medčloveške povezanosti prvoten, osnoven; ~a moč ljubezni prvinska, neponarejena prábítnost -i ž, pojm. (ȃí; ȃı̑)
  12. prádôba -e ž (ȃó) kultura pradob |zelo oddaljenih dob|
  13. prádrúžba -e ž, pojm. (ȃȗ) družb. praskupnost
  14. práizvédba -e ž (ȃẹ̑) publ. prva izvedba, uprizoritev
  15. praktikábel -bla m (á) gled. |zložljiv element|: odrski ~i
  16. práoblíka -e ž (ȃı̑) spreminjati ~o predmeta
  17. prápodóba -e ž (ȃọ̑) ~ stvari; neobč. ~ romantičnega junaka zgled, vzor
  18. práprábábica -e ž, člov. (ȃȃá) práprábábičin -a -o (ȃȃá; ȃȃȃ)
  19. práprebiválec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃȃ) neobč. prvotni prebivalec, domorodec práprebiválka -e ž, člov. (ȃȃ) neobč. práprebiválčev -a -o [u̯č] (ȃȃ) neobč.
  20. pravicoljúben -bna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ú; ú) ~ človek pravicoljúbnost -i ž, pojm. (ú)
  21. pravobranílec -lca [u̯c] m s -em člov. (ı̑) javni ~ pravobranílka -e [u̯k] ž, člov. (ı̑) pravobranílčev -a -o [u̯č] (ı̑)
  22. pravobranílstvo -a [ tudi u̯s] s (ı̑) javno ~
  23. preabstrákten -tna -o (ȃ) ~a obravnava problema; ~o izražanje nenazorno, nejasno
  24. preámbula -e ž (ȃ) pravn. |uvod, uvodni del|
  25. preb. okrajš. prebivalec
  26. prebadajóče nač. prisl. (ọ́) poud. ~ pogledati |strogo, pozorno|
  27. prebádati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prebádanje (ȃ) koga/kaj ~ papir; poud. ~ koga z očmi, s pogledom |strogo, pozorno ga gledati|
  28. prebanálen -lna -o (ȃ) ~ pogovor preveč vsakdanji, plehek
  29. prebárvan -a -o (ȃ) ~o pohištvo prebárvanost -i ž, pojm. (ȃ)
  30. prebárvati -am dov. -an -ana; prebárvanje (ȃ) kaj ~ pohištvo; ~ lase v črno
  31. prebáva -e ž, pojm. (ȃ) ~ hrane; motnje pri, v ~i; težave s ~o
  32. prebáven -vna -o (á; ȃ) prebávni -a -o (á; ȃ) ~ proces
  33. prebavílo -a s (í) bolezni prebavil
  34. prebáviti -im dov. prebávljen -a; prebávljenje (á ȃ) kaj ~ hrano; poud. ~ predlog |premisliti, razmisliti o predlogu|
  35. prebávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prebávljanje (á) kaj ~ hrano; poud.: ~ grobe dovtipe |sprejemati|; ~ sporočilo |premišljati, razmišljati o sporočilu|
  36. prebavljív -a -o; -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í) ~ sadež; knj. pog., poud.: imeti ~ega šefa |dobrega, sprejemljivega|; pisati v ~em jeziku |sprejemljivem| prebavljívi -a -o (ı̑) ~ hidrat prebavljívost -i ž, pojm. (í)
  37. prebdéti -ím dov. prebdèn -êna; prebdênje (ẹ́ í); gl. prebedeti
  38. prebdévati -am nedov. -ajóč; -an -ana; prebdévanje (ẹ́); gl. prebedevati
  39. prebêdast -a -o (é) poud. Ta izgovor je pa res ~ |zelo neumen, nespameten|; poud. prebedast za kaj Za to delo je ~ |preveč neumen, omejen|
  40. prebedéti -ím [bə] dov. prebedèn -êna; prebedênje; drugo gl. bedeti (ẹ́ í) kaj ~ noč
  41. prebedévati -am [bə] nedov. -ajóč; -an -ana; prebedévanje (ẹ́) kaj ~ noči
  42. prebèg -éga in prebég -a m, pojm. (ȅ ẹ́; ẹ̑) ~ vojakov; ~ iz zapora; ~i čez mejo
  43. prebegávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; prebegávanje (ȃ) ~ k sovražniku; ~ čez mejo; poud. prebegavati koga/kaj ~ajo ga žalostne misli |obhajajo|
  44. prebégli -a -o (ẹ́) ~ vojak
  45. prebégniti -em dov. -i -ite tudi -íte; -il -ila tudi -íla (ẹ́ ẹ̑) ~ v sosednjo državo; poud. prebegniti koga/kaj Senca je prebegnila njegovo čelo |prešla|
  46. prebél -a -o [-u̯] (ẹ́) Motijo ga ~e stene stanovanja; poud. ~o domače platno |zelo belo|
  47. prebelíti in prebéliti -im dov. prebéljenje; drugo gl. beliti 1 (í/ı̑/ẹ́ ẹ́) kaj ~ sobo
  48. prebénda -e ž (ẹ̑) ver. ~e kanonikov |dohodki|
  49. preberáčiti -im dov. -en -ena; preberáčenje (á ȃ) kaj ~ vso deželo; Vse življenje je preberačil
  50. preberáški -a -o (á) poud. |prereven|: za koga/kaj Nevesta je bila ~a zanj

   8.651 8.701 8.751 8.801 8.851 8.901 8.951 9.001 9.051 9.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA