Slovenski pravopis 2001

b (88.816-88.865)


  1. zanášati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zanášanje (ȃ) koga/kaj Tok ~a plavalca od brega; Burja ~a sneg na podstrešje; brezos. Avtomobil je začelo ~; Zaradi popite pijače ga ~a zanášati se -am se (ȃ) na koga/kaj ~ ~ ~ izkušnje; ~ ~ ~ prijatelje
  2. zánčen -čna -o (ȃ) zánčni -a -o (ȃ) obrt. ~ vbod
  3. zanemarítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ vzgoje; jezikosl. ~ vezave |zevgma|
  4. zanemáriti -im dov. zanemárjen -a; zanemárjenje (á ȃ) koga/kaj ~ delo; ~ otroka; publ. Tega dejstva ne smemo ~ prezreti, ne upoštevati zanemáriti se -im se (á ȃ) ~ ~ po bolezni
  5. zanemárjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zanemárjanje (á) koga/kaj ~ delo; ~ družino; publ. ~ higienska pravila ne upoštevati zanemárjati se -am se (á) ~ ~ na starost
  6. zanemárjen -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ moški; ~ park zanemárjenost -i ž, pojm. (ȃ)
  7. zanemárjenec -nca m z -em člov. (ȃ) poud. |neurejen, nenegovan človek| zanemárjenka -e ž, člov. (ȃ) poud. zanemárjenčev -a -o (ȃ) poud.
  8. zanemarljív -a -o; -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í) ~a napaka; ~a toplotna izguba; publ.: ~a finančna pomoč zelo majhna, neznatna; ~o vprašanje malo pomembno, nepomembno zanemarljívost -i ž, pojm. (í)
  9. zanemarljívo 1 nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ majhne razlike
  10. zanemarljívo 2 povdk. (í) Ni ~ upoštevati podrobnosti
  11. zanergáti -ám dov. zanergánje; drugo gl. nergati (á ȃ) slabš. |z jeznim govorjenjem izraziti nejevoljo, nesoglasje|: nad kom/čim ~ ~ možem
  12. zanesèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ pesnik; čustveno ~ zanesênost -i ž, pojm. (é)
  13. zanesênec -nca m z -em člov. (é) poud. |zanesen človek| zanesênka -e ž, člov. (é) poud. zanesênčev -a -o (é) poud.
  14. zanesenják -a m, člov. (á) čustven ~; gledališki ~ zanesenjákinja -e ž, člov. (á)
  15. zanesenjáški -a -o; bolj ~ (á) ~ človek; Te razprave so preveč ~e
  16. zanesenjáško primer. prisl. (á) ~ si prizadevati za projekt
  17. zanesenjáštvo -a s, pojm. (ȃ) delati vse iz ~a
  18. zanesêno nač. prisl. (é) ~ ljubiti umetnost; ~ pripovedovati o čem
  19. zanesljív -a -o; -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í) ~ človek; ~ dokaz; ~ pri delu zanesljívo -ega s, pojm. (í) izvedeti kaj ~ega zanesljívost -i ž, pojm. (í)
  20. zanesljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) Kar obljubi, to ~ izpelje; voziti ~
  21. zanêsti -nêsem dov.; drugo gl. nesti (é) koga/kaj Navdušenje ga večkrat ~e; ~ omaro v levo; brezos. Čoln je zaneslo na odprto morje; Govornika je zaneslo zanêsti se -nêsem se (é) na koga/kaj Nanj se lahko ~eš; ~ ~ ~ poštenost sodelavcev
  22. zanétiti -im tudi zanetíti in zanétiti -im dov. zanétenje; drugo gl. netiti (ẹ́; ẹ́ ẹ̑; í/ı̑/ẹ́ ẹ́) kaj ~ ogenj; neobč.: ~ spor razvneti, spodbuditi; ~ v peči zakuriti zanétiti se -im se tudi zanetíti se in zanétiti se -im se (ẹ́; ẹ́ ẹ̑; í/ı̑/ẹ́ ẹ́) neobč. nastati, vneti se: Med narodoma se je zanetila vojna
  23. zanìč 1 -- --; bolj ~ (ı̏) knj. pog.: ~ izdelek nekakovosten, neuporaben; ~ hrana brez okusa; premalo izdatna; imeti ~ oči biti zelo slaboviden; ~ vreme deževno, mrzlo; Bolnik je še ~ zelo slab, brez moči; To zdravilo je ~ zelo neučinkovito; zanič za kaj biti ~ ~ vojsko nesposoben
  24. zanìč 2 nač. prisl. (ı̏) Godi se mu ~; ~ živeti
  25. zaničeválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ drugače mislečih zaničeválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) zaničeválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  26. zaničeválen -lna -o; bolj ~ (ȃ) ~ pogled zaničeválnost -i ž, pojm. (ȃ)
  27. zaničeválno nač. prisl. (ȃ) ~ govoriti o razstavi; ~ pogledati nasprotnika
  28. zaničeván -a -o; bolj ~ (á) ~ človek, ~ poklic zaničevánost -i ž, pojm. (á)
  29. zaničeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zaničevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ soseda zaradi pijančevanja
  30. zaničljív -a -o; -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í) ~ pogled; ~a beseda zaničljívost -i ž, pojm. (í) pogledati koga z ~jo
  31. zaničljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ govoriti o umetnosti; ~ pogledati reveža
  32. zaničujóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~e razmerje do podložnikov zaničevalno
  33. zaničujóče nač. prisl. (ọ́) ~ gledati soseda; ~ govoriti o prireditvi
  34. zaníhati -am dov. -an -ana; zaníhanje (í; ı̑) Nihalo ~a; neobč. Ob novici je za hip zanihal postal neodločen, omahljiv; neobč. zanihati kaj ~ gugalnico zagugati
  35. zanikajóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) neobč. nikalen, odklonilen: ~ odgovor
  36. zanikálno nač. prisl. (ȃ) neobč. ~ odgovoriti na vprašanje nikalno
  37. zaníkan -a -o (ı̑) ~a trditev zaníkani -a -o (ı̑) jezikosl. ~ povedek zaníkanost -i ž, pojm. (ı̑)
  38. zaníkati -am dov. -ajóč; -an -ana; zaníkanje (ı̑) kaj ~ izjavo; jezikosl. ~ povedek; poud. Ni mogoče ~, da je zelo delaven |je zelo delaven|; dvovid. Obtoženec dejanje ~a
  39. zanikoválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) poud. |kdor kaj zanikuje|: ~ resnice, trditve zanikoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) poud. zanikoválčev -a -o [u̯č] (ȃ) poud.
  40. zanikoválen -lna -o; bolj ~ (ȃ) ~ odnos do življenja
  41. zanikoválski -a -o [u̯s] (ȃ) ~a miselnost
  42. zanikoválstvo -a [u̯s] s, pojm. (ȃ) neobč. ~ v poeziji |nihilizem|
  43. zanikováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zanikovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ trditve zanikováti se -újem se (á ȗ) neobč. nasprotovati si, izključevati se: Ta dva umetnikova pola se ~ujeta
  44. zaníkrn -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ı̑; í; ı̑) slabš.: ~ delavec |neskrben, malomaren|; ~ družabnik |ničvreden, malovreden|; ~ potepuh |zanemarjen, umazan|; ~a obleka |neurejena|; pokr. ~ otrok slabo razvit, zaostal v rasti zaníkrnost -i ž, pojm. (í; ı̑)
  45. zaníkrnež -a m z -em člov. (ı̑) slabš. |malomaren človek; umazan človek; malovreden človek| zaníkrnica -e ž, člov. (ı̑) slabš. zaníkrnežev -a -o (ı̑) slabš. zaníkrničin -a -o (ı̑) slabš.
  46. zaníkrno nač. prisl. (í/ı̑) slabš. ~ opravljati delo |malomarno|; ~ oblečen |zanemarjeno|
  47. zanikujóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) neobč. nikalen, odklonilen: ~e stališče do preteklosti
  48. zanikujóče nač. prisl. (ọ́) neobč. nikalno, odklonilno: ~ odgovoriti
  49. zanímanje -a s, pojm. (ı̑) imeti ~ za kaj; vzbuditi pri znancu ~; delati kaj brez ~a; ukvarjati se s čim iz resničnega ~a; biti v središču ~a
  50. zanímati -am nedov. -ajóč (ı̑) koga/kaj ~a ga glasba; poud. Ženske ga ne ~ajo |ne čuti potrebe po njihovi družbi, po stikih z njimi|; publ. Ta vprašanja ~ajo obe državi zadevajo; Očeta zanima, kam si šel zanímati se -am se (ı̑) za koga/kaj ~ ~ ~ filozofijo; Ne ~a ~ ~ sosede

   88.566 88.616 88.666 88.716 88.766 88.816 88.866 88.916 88.966 89.016  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA