Slovenski pravopis 2001

b (88.666-88.715)


  1. zameglíti -ím [mə] dov. zamèglil -íla, nam. zameglít/zameglìt; zamegljênje; drugo gl. megliti (í/ı̑ í) kaj Dim je zameglil hiše zameglíti se -ím se [mə] (í/ı̑ í) Šipe so se zameglile; brezos. V dolini se je zameglilo
  2. zamegljèn -êna -o [mə]; bolj ~ (ȅ é é) Kotlina je ~a zamegljênost -i [mə] ž, pojm. (é)
  3. zamegljeváti -újem [mə] nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zamegljevánje; (-àt) (á ȗ) kaj Hlapi ~ujejo šipe; neobč. ~ dejansko stanje prikrivati
  4. zamehúriti -im dov. zamehúrjen -a; zamehúrjenje (ú ȗ) sleng. koga ~ fanta zaradi kraje aretirati, zapreti; Radi bi ga zamehurili |mu povzročili težave| zamehúriti se -im se (ú ȗ) biol. Pražival se ~i
  5. zamêjec -jca m z -em člov. (ȇ) primorski ~i; kulturno delovanje ~ev zamêjka -e ž, člov. (ȇ) zamêjčev -a -o (ȇ)
  6. zamêjen -jna -o (é; ȇ) zamêjni -a -o (é; ȇ) ~ del pokrajine; neobč. ~ Slovenci zamejski Slovenci
  7. zamejeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zamejevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ njivo; neobč. Gore ~ujejo kotlino
  8. zamejítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ zemljišča; časovna ~ pojava
  9. zamejíti -ím dov. zamêjil -íla, nam. zamejít/zamejìt, zamejèn -êna; drugo gl. mejiti (í/ı̑ í) kaj ~ parcelo; ~ področje raziskave
  10. zamêjski -a -o (ȇ) ~i prebivalci
  11. zamêjstvo -a s (ȇ) živeti v ~u; skup. politične potrebe ~a |zamejcev|
  12. zameketáti -ám in zameketáti -éčem dov. zameketánje; drugo gl. meketati (á ȃ; á ẹ́) Koze v staji so zameketale
  13. zaména -e ž (ẹ̑) najti ~o za pokvarjeni avtomobilski del; pojm., redk. ~ denarja zamenjava; narediti uslugo v ~o za pridobitev pravice
  14. zamencáti -ám [mə] dov. zamencánje; drugo gl. mencati (á ȃ) poud.: ~ od zadrege |narediti kratke sunkovite korake|; ~ od mize proti vratom |iti, stopiti s kratkimi koraki|
  15. zamenjálen -lna -o (ȃ) zamenjálni -a -o (ȃ) ~o blago
  16. zaménjati tudi zamenjáti -am in zaménjati -am dov. zaménjanje; drugo gl. menjati (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) koga/kaj ~ denar v banki; ~ igralca med tekmo; ~ poklic; poud. Tišino je zamenjal hrup |tišini je sledil|; zamenjati kaj v kaj ~ tolarje v devize; zamenjati koga/kaj za koga/kaj ~ obleko za hrano; knj. pog. ~ dan za noč |spati podnevi in biti buden ponoči|; ~ soseda za vlomilca zamenjati koga/kaj z/s kom/čim ~ tujca z nekom drugim
  17. zamenjáva -e ž (ȃ) ~ znamk; dobiti kaj v ~o, za ~o; ~ glasov v besedi; števn. kupiti ~o za pokvarjeni del stroja
  18. zamenjávati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zamenjávanje (ȃ) koga/kaj ~ igralce med tekmo; ~ razglednice; ~ varovalke; zamenjavati kaj v kaj ~ tolarje v devize; zamenjavati koga/kaj za koga/kaj ~ pridelke za blago; zamenjavati koga/kaj z/s kom/čim ~ prevzete besede z domačimi; ~ sopotnika z nekim znancem; ~ strupene in užitne gobe
  19. zamenjeváti -újem nedov. zamenjevánje; drugo gl. menjevati (á ȗ) koga/kaj Trener ~uje igralce med igro; ~ znamke; zamenjevati koga/kaj za koga/kaj ~ obleko za hrano; zamenjevati koga/kaj z/s kom/čim ~ujejo ga z znanim igralcem; ~ svobodo z anarhijo
  20. zamenljív -a -o; bolj ~ (í; ı̑ í í) Ta izdelek ni ~ zamenljívi -a -o (í) gosp. ~ denar zamenljívost -i ž, pojm. (í)
  21. zaméra -e ž (ẹ̑) biti s kom v ~i; Brez ~e, ampak nimate prav |ne zamerite|
  22. zamériti -im dov. zamérjen -a (ẹ́ ẹ̑) komu kaj ~ mojstru neodgovornost pri delu; Če kaj ~i, tudi hitro odpusti; Ne ~i, ampak vsega imam dovolj zamériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) komu ~ ~ sosedom; poud. Šola se mu je zamerila |ne mara je več|
  23. zamérjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zamérjanje (ẹ́) komu kaj ~ gospodarju nekdanje krivice; Vedno kaj ~a zamérjati se -am se (ẹ́) komu ~ ~ prijateljem
  24. zamerljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í) ~ človek; preveč ~ zamerljívost -i ž, pojm. (í)
  25. zamerljívec -vca m z -em člov. (ı̑) poud. |zamerljiv človek| zamerljívka -e ž, člov. (ı̑) poud. zamerljívčev -a -o (ı̑) poud.
  26. zamerljívo nač. prisl. (í) ~ odgovoriti
  27. zamesíti in zamésiti -im dov. zamésenje; drugo gl. mesiti (í/ı̑/ẹ́ ẹ́) kaj ~ testo; zamesiti kaj v kaj ~ rozine v testo; poud. zamesiti komu kaj Pazi, da nam česa ne ~i |ne povzroči česa neprijetnega|
  28. zamésten -tna -o (ẹ̑) zaméstni -a -o (ẹ̑) ~ predel
  29. zamêsti -mête tudi zamêsti -mêde dov. zametênje tudi zamedênje; drugo gl. mêsti 2 (é; é) koga/kaj Avtomobil je zametlo; V gorah jih je zametlo; os. Sneg je zametel ceste
  30. zaméšan -a -o (ẹ́) ~i podatki zaméšanost -i ž, pojm. (ẹ́)
  31. zaméšati tudi zamešáti -am dov. zaméšanje; drugo gl. mešati (ẹ́/á ẹ́) kaj Zamešal je svoje knjige med njegove; knj. pog. Dokumente je nekam zamešal založil; ~ pijačo; neobč. zamešati koga zmesti, zbegati zaméšati se tudi zamešáti se -am se (ẹ́/á ẹ́) Knjige so se zamešale; poud. ~ ~ med množico |iti, skriti se|
  32. zamešávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; zamešávanje (ȃ) kaj ~ rozine v testo; neobč. ~ pojme mešati
  33. zameštrán -a -o [me in mə]; bolj ~ (á) poud.: ~ klopčič |zapleten, zavozlan|; ~ položaj |zapleten, nejasen| zameštránost -i [me in mə] ž, pojm. (á) poud.
  34. zameštráti -ám [me in mə] dov. -àj -ájte; -àl -ála, -àt, -án -ána; zameštránje; (-àt) (á ȃ) poud. kaj ~ vrvi |zaplesti, zavozlati|; ~ vse datume |pomešati| zameštráti se -ám se [me in mə] (á ȃ) poud. Trakovi so se zameštrali |zapletli, zavozlali|
  35. zamèt -éta m (ȅ ẹ́) visok ~; sneg v ~ih
  36. zametán -a -o; bolj ~ (á) Vhod je ~ s snegom zametánost -i ž, pojm. (á)
  37. zamétati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zamétanje (ẹ̑) koga/kaj Sneg ~a avtomobile
  38. zametáti -méčem dov. zametánje; drugo gl. metati (á ẹ́) kaj z/s čim ~ luknje na cestišču s peskom
  39. zametávati 1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zametávanje (ȃ) koga/kaj Sneg ~a poti
  40. zametávati 2 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zametávanje (ȃ) kaj ~ star časopisni papir; neobč. ~ pomoč odklanjati, zavračati
  41. zamétek -tka m (ẹ̑) risba kot ~ slike osnutek; poud. Te zgodbe so samo ~i |neizdelane, nepopolne|; neobč. ~ organizma zasnova, zarodek
  42. zametèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ avtomobil; Bila sta ~a v koči zametênost -i ž, pojm. (é)
  43. zamežíkati -am [mə in me] dov. zamežíkanje (í; ı̑) ~ zaradi nenadne svetlobe; poud. Leva smerna luč je zamežikala |začela utripati|
  44. zamežíkniti -em [mə in me] dov. zamežíknjenje (í ı̑) ~ z očmi; zamežikniti komu pomežikniti
  45. zamígati -am dov. zamíganje (ı̑) z/s čim ~ s prsti na nogah
  46. zamigetáti -ám dov. zamigetánje; drugo gl. migetati (á ȃ) V vetru so zamigetali listi; poud. Na nebu so zamigetale zvezde |so se pojavile|
  47. zamigljáti -ám dov. zamigljánje; drugo gl. migljati (á ȃ) manjš. Plamen petrolejke je zamigljal; poud. Na nebu so zamigljale zvezde |so se pojavile|
  48. zamigotáti -ám dov. zamigotánje; drugo gl. migotati (á ȃ) Plamen sveče je zamigotal; poud. Zvezde so zamigotale |so se pojavile|
  49. zamijávkati -am dov. zamijávkanje (ȃ) Mačka je zamijavkala
  50. zamík -a m, pojm. (ı̑) ~ zadnje hiše v vrsti; ~ začetka delovnega časa prestavitev, premaknitev; polagati plošče v ~u

   88.416 88.466 88.516 88.566 88.616 88.666 88.716 88.766 88.816 88.866  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA