Slovenski pravopis 2001

b (88.216-88.265)

  1. Zájec -jca m z -em oseb. i., psp (ȃ) Zájčevka -e ž, oseb. i. (ȃ) ljud. Zájčev -a -o (ȃ)
  2. zajécati -am dov. zajécanje (ẹ́; ẹ̑) Bolnik je zajecal; ~ iz zadrege
  3. zajecljáti -ám dov. zajecljánje; drugo gl. jecljati (á ȃ) kaj ~ nekaj besed
  4. zaječáti -ím dov. zaječánje; drugo gl. ječati (á í) ~ od bolečine
  5. zajéda -e ž (ẹ̑) morske ~e; ~ v skali
  6. zajedálec -lca [u̯c] m z -em živ. (ȃ) zajedavec zajedálka -e [u̯k] ž (ȃ) zajedavka zajedálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  7. zajedálen -lna -o (ȃ) neobč. zajedavski zajedálni -a -o (ȃ) ~e rastline
  8. zajédati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zajédanje (ẹ́) koga/kaj Ta rastlina ~a drevesa; poud. ~ starše |živeti na njihov račun| zajédati se -am se (ẹ́) v kaj Črv se ~a v sadež; Hudournik se ~a v pobočje
  9. zajedàv -áva -o (ȁ á á) star. zajedavski: ~a rastlina
  10. zajedávec -vca m z -em živ. (ȃ) uničevati ~e; živalski ~i; slabš. biti pravi ~ |živeti na škodo drugega| zajedávka -e ž (ȃ) zajedávčev -a -o (ȃ)
  11. zajedávski -a -o (ȃ) ~e rastline zajedávskost -i ž, pojm. (ȃ)
  12. zajedávstvo -a s, pojm. (ȃ) raziskovati ~; slabš. družbeno ~ |izkoriščanje|
  13. zajédek -dka m (ẹ̑) poud. |znesek, ki se plača za jedačo|
  14. zajéden -a -o; bolj ~ (ẹ̑) v koga/kaj klop, ~ ~ kožo zajédenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  15. zajedljív -a -o; -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í) ~ človek; postati preveč ~ zajedljívost -i ž, pojm. (í)
  16. zajedljívec -vca m z -em člov. (ı̑) poud. |zajedljiv človek| zajedljívka -e ž, člov. (ı̑) poud. zajedljívčev -a -o (ı̑) poud.
  17. zajedljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ govoriti, vprašati
  18. zajèm -éma m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ vode; števn. povečati ~ pri izviru |zajetje|
  19. zajemáča -e ž (á) redk. zajemalka
  20. zajemálec -lca m z -em (ȃ) |priprava pri šivalnem stroju|
  21. zajemálen -lna -o (ȃ) zajemálni -a -o (ȃ) ~a priprava
  22. zajemálka -e ž (ȃ) z ~o zajeti juho; ~ mleka; teh. ~ sejalnice
  23. zajemálnik -a m (ȃ) |posoda|
  24. zajemálo -a s (á) ~ pri bagru
  25. zajémati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zajémanje (ẹ̑) koga/kaj ~ juho; poud. ~a ga malodušje |postaja malodušen|; Načrt ~a vse podrobnosti; poud. ~ zrak |globoko vdihavati|
  26. zajemljív -a -o (í; ı̑ í í) ~a snov; Ta razdalja ni ~a s pogledom zajemljívost -i ž, pojm. (í)
  27. zajéra -e ž (ẹ̑) les. prirezati desko na ~o
  28. zajésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. zajésta; 2. os. mn. zajéste, 3. os. mn. zajedó tudi zajêjo, nam. zajést/zajèst, zajéden -a; zajédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) poud. koga/kaj ~ ves denar |porabiti za jedačo, hrano|; Sin ga bo zajedel |mu bo porabil vse premoženje za jedačo, hrano| zajésti se -jém se (ẹ́) v kaj Črv se je zajedel v jabolko; Kislina se je zajedla v kožo
  29. zajét -a -o (ẹ̑) ~ vojak; ~a voda zajétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  30. zajéten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ gostilničar; poud.: ~ dnevni red |obsežen|; ~a vsota denarja |velika| zajétnost -i ž, pojm. (ẹ́)
  31. zajéti -jámem dov. zajêmi -íte; -él -éla, -èt/-ét, -ét -éta; zajétje; (-èt/-ét) (ẹ́ á) koga/kaj ~ jed iz sklede; ~ tihotapce; poud.: ~ zrak |globoko vdihniti|; vzeti žlico in ~ |začeti jesti|
  32. zajétje -a s, pojm. (ẹ̑) ~ vode v dlan; števn. zgraditi ~ za vodovod
  33. zajézditi -im dov. -en -ena; zajézdenje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ konja; ~ po ravnini
  34. zajezèn -êna -o (ȅ é é) ~ rečni tok zajezênost -i ž, pojm. (é)
  35. zajezikáti -ám dov. zajezikánje; drugo gl. jezikati (á ȃ) slabš. |predrzno reči, povedati|: kaj ~ nekaj grdega; zajezikati komu Lažeš, mu je zajezikala
  36. zajezítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ reke; števn. zgraditi ~
  37. zajezíti -ím dov. zajézil -íla, nam. zajezít/zajezìt; drugo gl. jeziti 2 (í/ı̑ í) kaj ~ potok; ~ požar omejiti, ustaviti zajezíti se -ím se (í/ı̑ í) Potok se je zajezil z dračjem; poud. Množica se je zajezila pred vrati |se je zaradi gneče ustavila|
  38. zajezítven -a -o (ı̑) zajezítveni -a -o (ı̑) ~ nasip
  39. zajódlati -am dov. zajódlanje (ọ̑) ~ na vrhu gore
  40. zajókati tudi zajokáti -am in zajókati tudi zajokáti -jóčem in zajókati se tudi zajokáti se -am se in zajókati se tudi zajokáti se -jóčem se dov. zajókanje in zajokánje; drugo gl. jokati (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́) ~ od bolečine; poud. Violina je zajokala |se oglasila z joku podobnim glasom|
  41. zájtrk -a m (á; ȃ) pripraviti ~; jesti pecivo za ~; pojm. med ~om poslušati radio
  42. zajtrkoválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) zajtrkoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) zajtrkoválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  43. zajtrkoválen -lna -o (ȃ) zajtrkoválni -a -o (ȃ) ~e navade
  44. zajtrkoválnica -e ž (ȃ) hotelska ~
  45. zajtrkováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zajtrkovánje; (-àt) (á ȗ) kaj Najraje ~uje mlečne jedi; redno ~
  46. zajúckati -am dov. zajúckanje (ȗ) pokr. severovzh. zavriskati, zaukati
  47. zakadíti -ím dov. zakádil -íla, nam. zakadít/zakadìt; drugo gl. kaditi (í/ı̑ í) kaj ~ sobo; ~ cigaro z užitkom; poud. ~ precej denarja |s kajenjem zapraviti| zakadíti se -ím se (í/ı̑ í) Peč se ~i; poud. ~ ~ za kom |steči, hitro iti|; poud. zakaditi se v koga ~ ~ ~ nasprotnika |silovito ga napasti|
  48. zakáj 1 vpraš. prisl. zaim. (á/ȃ) 1. vzroč. ~ to delaš; Le ~ ni prišel; Vragvedi ~; v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnikih Vprašal jo je, ~ se smeje; Hočejo vedeti, ~ 2. poud., zanikanje Se bojiš? -Zakaj le |sploh ne|; poud., pritrditev Bi se peljala z menoj? -Zakaj pa ne |seveda bi se| 3. namer., knj. pog. čemu: ~ mi to pripoveduješ? -Zato, da izveš resnico zakáj -a m z -em pojm. (á; ȃ) postavljati ~e; poud. Vsak ~ ima svoj zato |Vsaka stvar ima svoj vzrok|
  49. zakáj 2 prir. vez. (á/ȃ) v vzročnem priredju kajti, saj: Po mleko so hodili k sosedu, ~ doma niso imeli krav; Spoštovali so ga, ~ bil je delaven in pošten
  50. zakájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zakájanje (á) kaj Kadilci ~ajo sobo

   87.966 88.016 88.066 88.116 88.166 88.216 88.266 88.316 88.366 88.416  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA