b (87.966-88.015)

87966. zafúrati -am dov. -an -ana; zafúranje (ȗ) neknj. pog. kaj ~ ves denar zapraviti; ~ podjetje povzročiti, da propade
87967. zagágati -am dov. zagáganje (á; ȃ) Gosi so zagagale
87968. zagalopírati -am dov. zagalopíranje (ı̑) Konj je zagalopiral zagalopírati se -am se (ı̑) poud. |prenagliti se|: ~ ~ v svojih odločitvah
87969. zagáman -a -o; bolj ~ (á; ȃ) neknj. pog.: ~ človek tog, težaven; ~o delo težavno, neprijetno zagámanost -i ž, pojm. (á; ȃ) neknj. pog.
87970. zagámanec -nca m z -em člov. (á; ȃ) neknj. pog. tog, težaven človek zagámanka -e ž, člov. (á; ȃ) neknj. pog. zagámančev -a -o (á; ȃ) neknj. pog.
87971. zaganjáč -a m z -em (á) avt. žarg. zaganjalnik
87972. zaganjálen -lna -o (ȃ) zaganjálni -a -o (ȃ) ~ motor
87973. zaganjálnik -a m (ȃ) avt. električni ~
87974. zagánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zagánjanje (ȃ) kaj ~ motor; neobč. Rastlina že ~a poganja, odganja zagánjati se -am se (ȃ) ~ ~ pri hoji; Pes se ~a proti tujcu; Valovi se ~ajo ob skale; poud. zaganjati se v koga/kaj ~ ~ ~ politične nasprotnike |napadati jih|
87975. zagarantíran -a -o; bolj ~ (ı̑) zajamčen, zagotovljen zagarantíranost -i ž, pojm. (ı̑) zajamčenost, zagotovljenost
87976. zagarantírati -am dov. -an -ana; zagarantíranje (ı̑) zajamčiti, zagotoviti: komu kaj ~ mladim delo; ~ redno oskrbo
87977. zagáta -e ž (ȃ) poud. |težaven, neprijeten položaj|: priti v ~o; izhod iz ~e
87978. zagáten ¹ -tna -o; bolj ~ (á; á ȃ á) poud.: ~ položaj |težaven, neprijeten|; ~ vonj |neprijeten, zoprn|; ~ zrak |zadušljiv, težek|; ~a tišina |neprijetna, moreča|; ~o vino |trpko| zagátnost -i ž, pojm. (á; ȃ) poud.
87979. zagáten ² -tna -o; bolj ~ (ȃ) star.: ~ prostor ozek, tesen; ~a jed preveč nasitna zagátni -a -o (ȃ) volna kot ~o gradivo mašilno gradivo
87980. zagatítev -tve ž, pojm. (ı̑) star.: zamašitev, zaprtje; ustavitev, zagozdenje
87981. zagátiti -im dov. zagáčen -a in zagáten -a; zagáčenje in zagátenje (á ȃ) star. zamašiti, zapreti: kaj z/s čim ~ luknjo s papirjem zagátiti se -im se (á ȃ) star. ustaviti se, zagozditi se: ~ ~ v ozkem prehodu
87982. zagátnica -e ž (ȃ) grad. betonske ~e
87983. zagátno ¹ nač. prisl. (á) poud. ~ dišati, zaudarjati |neprijetno, zoprno|
87984. zagátno ² povdk. (á) poud. V sobi je bilo ~ |zadušljivo|
87985. zagáziti -im dov. -il -ila in -íla; zagáženje (á ȃ) ~ v blato; poud. zagaziti v kaj do vratu ~ ~ dolgove |zelo se zadolžiti|
87986. zagípsati -am dov. -an -ana; zagípsanje (í) knj. pog. zamavčiti
87987. zagláditi -im dov. -il -ila tudi -íla, zaglájen -a tudi zaglajèn -êna; zaglájenje tudi zaglajênje (á ȃ) kaj z/s čim ~ razpoke s kitom; ~ površino; poud. ~ spor |poravnati|
87988. zaglájati -am nedov. -ajóč; -an -ana; zaglájanje (á) kaj z/s čim ~ razpoke s kitom; ~ gube
87989. zaglájen -a -o tudi zaglajèn -êna -o (ȃ; ȅ é é) ~e razpoke zaglájenost -i tudi zaglajênost -i ž, pojm. (ȃ; é)
87990. zagláven -vna -o (ȃ) zaglávni -a -o (ȃ) anat. ~a kost
87991. zaglávje -a s (ȃ) ~ časopisa; objaviti dopis pod ~em Kronika pod naslovom; neobč. razdelek, rubrika; redk. zatilje; jezikosl. |del slovarskega sestavka|
87992. zaglédan -a -o; bolj ~ (ẹ̑) poud. v koga/kaj Že dolgo je ~a vanj |zaljubljena|; biti preveč ~ sam vase |preveč občudovati samega sebe| zaglédanost -i ž, pojm. (ẹ̑) poud.
87993. zaglédanec -nca m z -em člov. (ẹ̑) neobč., poud. |kdor je zavzet za kaj, navezan na kaj|: ~ v šport zaglédanka -e ž, člov. (ẹ̑) neobč., poud. zaglédančev -a -o (ẹ̑) neobč., poud.
87994. zaglédati -am dov. zaglèj/zaglêj zaglêjte, star. zaglédi -te; -an -ana; zaglédanje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ prijateljico od daleč; ~ kopno zaglédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) v koga/kaj začudeno se zagledati v plakat; poud. ~ ~ ~ sosedovo hčer |zaljubiti se|
87995. zaglódati -am tudi zaglódati -glójem tudi zaglôdati -am dov. zaglódanje tudi zaglôdanje; drugo gl. glodati (ọ́; ọ́; ó) koga/kaj Miš ~a sir; poud. Spet ga je zaglodala skrb |ga je zaskrbelo|; zaglodati v kaj ~ ~ kost zaglódati se -am se tudi zaglódati se -glójem se tudi zaglôdati se -am se (ọ́; ọ́; ó) Črv se je globoko zaglodal
87996. zagluševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zagluševánje; (-àt) (á ȗ) neobč. koga/kaj Ropot jih ~uje gluši
87997. zaglušíti -ím dov. zaglúšil -íla, nam. zaglušít/zaglušìt; drugo gl. glušiti (í/ı̑ í) neobč. koga/kaj Hrup ga je skoraj zaglušil oglušil
87998. zagnán -a -o; bolj ~ (á) poud. |prizadeven, navdušen|: ~ delavec; biti ~ pri delu zagnánost -i ž, pojm. (á) poud. |veliko navdušenje, vnema|
87999. zagnánec -nca m z -em člov. (á; ȃ) poud. |prizadeven, navdušen človek| zagnánka -e ž, člov. (á; ȃ) poud. zagnánčev -a -o (á; ȃ) poud.
88000. zagnáti -žênem dov., 3. os. mn., privzdig. zaženó; zagnánje; drugo gl. gnati (á é) koga/kaj ~ bombo; poud. ~ ves denar |zapraviti|; ~ motor; ~ živino v hlev; zagnati komu kaj ~ sošolcu kamen v glavo zagnáti se -žênem se (á é) Pes se je zagnal proti tujcu; poud. zagnati se v koga/kaj ~ ~ ~ delo |prizadevno, navdušeno se ga lotiti|; ~ ~ ~ politične nasprotnike |napasti jih|
88001. zagnêsti -gnêtem dov. zagnetênje; drugo gl. gnesti (é) kaj ~ rozine v testo
88002. zagnézditi -im dov. -en -ena; zagnézdenje (ẹ́ ẹ̑) kaj Lastovke so zagnezdile kot zagnézditi se -im se (ẹ́ ẹ̑) Netopirji so se zagnezdili pod streho
88003. zagnojèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ prst; ~a rana zagnojênost -i ž, pojm. (é)
88004. zagnojítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ rane; ~ vinograda pognojitev
88005. zagnojíti -ím dov. zagnójil -íla, nam. zagnojít/zagnojìt; zagnojênje; drugo gl. gnojiti (í/ı̑ í) kaj ~ izčrpano zemljo pognojiti; zagnojiti čemu ~ trtam zagnojíti se -ím se (í/ı̑ í) Rana se ~i
88006. zagnúsiti -im dov. -en -ena; zagnúsenje (ú ȗ) komu kaj ~ otroku jed zagnúsiti se -im se (ú ȗ) komu Njihovo ravnanje se mu je zagnusilo
88007. zagódnica -e ž (ọ̑) neobč. pesem, napisana za god
88008. zagodrnjáti -ám dov. zagodrnjánje; drugo gl. godrnjati (á ȃ) kaj ~ nekaj v odgovor; zagodrnjati nad kom/čim Zagodrnjala je nad njim, ker ni zaprl vrat; jezno ~
88009. zagolčáti -ím [u̯č] dov. zagolčán -a; zagolčánje; drugo gl. golčati (á í) kaj zamolklo nekaj ~; Pes je zagolčal
88010. zagôltati -am [u̯t] dov. -an -ana; zagôltanje (ó) poud. kaj ~ nekaj sam pri sebi |z grlenim glasom reči|; poud. Splaval je na površino in zagoltal |hlastno zajel zrak|
88011. zagôltniti se -em se [u̯t] dov. zagôltnjenje (ó ȏ) poud. |zatakniti se, ustaviti se (v grlu)|: komu Grižljaj se mu je zagoltnil; brezos. Zagoltnilo se mu je
88012. zagomazéti -ím dov. zagomazênje; drugo gl. gomazeti (ẹ́ í) Mravlje so zagomazele po mravljišču; zagomazeti komu Mravljinci so mu zagomazeli po hrbtu; brezos. Od groze mu je zagomazelo po telesu
88013. zagòn -ôna m, pojm. (ȍ ó) 1. ~ krav v ogrado 2. ~ motorja; spraviti stroj v ~; delati kaj z velikim ~om; publ.: ~ gospodarstva hiter, močen razvoj; ~ tovarne začetek delovanja
88014. zagonéten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) neobč.: ~ pojav skrivnosten, nedoumljiv; ~a naloga zapletena, težko rešljiva zagonétnost -i ž, pojm. (ẹ̑) neobč.
88015. zagonétka -e ž (ẹ̑) neobč. uganka

   87.716 87.766 87.816 87.866 87.916 87.966 88.016 88.066 88.116 88.166  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani