Slovenski pravopis 2001

b (87.766-87.815)


  1. začrnéti -ím dov. začrnênje; drugo gl. črneti (ẹ́ í) Olupljeni krompir ~i
  2. začrnítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ stene z dimom; števn., tisk. odstraniti ~e
  3. začŕniti -im in začrníti -ím dov. začŕnil -a in začŕnil -íla, nam. začŕnit in začrnít/začrnìt; začŕnjenje in začrnjênje; drugo gl. črniti (ŕ; í/ı̑ í) koga/kaj Dim je začrnil kuhinjo; redk. ~ prijatelja očrniti začŕniti se -im se in začrníti se -ím se (ŕ; í/ı̑ í) poud. V daljavi so se začrnili gozdovi |so se pokazali temni obrisi gozdov|
  4. začŕtan -a -o (ŕ; ȓ) začasno ~a meja zarisana; publ. Vse je šlo svojo ~o pot vnaprej določeno začŕtanost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ)
  5. začŕtati -am dov. -an -ana; začŕtanje (ŕ; ŕ ȓ) kaj ~ s palico krog v pesek zarisati; ~ smer na zemljevidu; publ. ~ smernice določiti, izoblikovati začŕtati se -am se (ŕ; ŕ ȓ) poud. V daljavi so se začrtale gore |so se pokazale v obrisih|
  6. začrtováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; začrtovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ kroge zarisovati, risati; publ. ~ dokončno mejo med državama določati, oblikovati začrtováti se -újem se (á ȗ) poud. Na obzorju se ~ujejo gore |se v obrisih kažejo|
  7. začrvíčiti -im dov. začrvíčenje (í ı̑) koga Spet ga je nekaj začrvičilo; brezos. Večkrat ga ~i
  8. za čúda prisl. zv. (ȗ) mer., poud.: ~ ~ lepe oči |zelo|; ~ ~ dobro skrivati kaj |zelo|; pokazati ~ ~ poguma |zelo veliko|; nač., poud. Oče se ~ ~ ni razjezil |v nasprotju s pričakovanjem|
  9. začúden -a -o; bolj ~ (ȗ) ~ človek; ~ pogled začúdenost -i ž, pojm. (ȗ)
  10. začúdenje -a s, pojm. (ȗ) ~ obide, prevzame obiskovalce; izražati ~; spravljati koga v ~; navdajati koga z ~em
  11. začúdeno nač. prisl. (ȗ) ~ gledati, poslušati
  12. začudíti se in začúditi se -im se dov. začúdenje; drugo gl. čuditi se (í/ı̑/ú ȗ) komu/čemu ~ ~ njegovim besedam; začuditi se nad kom/čim ~ ~ ~ nesmiselnim ukazom začudíti in začúditi -im (í/ı̑/ú ȗ) koga Te besede so jih začudile tem besedam so se začudili
  13. za čúdo prisl. zv. (ȗ) mer., poud.: ~ ~ se spremeniti |zelo|; vedeti o čem ~ ~ malo |zelo|; nač., poud. ~ ~ se niso ustrašili težav |v nasprotju s pričakovanjem|
  14. začustvováti -újem dov. začustvovánje; drugo gl. čustvovati (á ȗ) z/s kom Gledalec ~uje s tragičnim junakom
  15. začúti -čújem dov.; drugo gl. čuti 1 (ú ȗ) pešaj. koga/kaj ~ korake zaslišati začúti se -čújem se (ú ȗ) pešaj. V daljavi se je začulo zvonjenje zaslišalo
  16. začutíti in začútiti -im dov. začútenje; drugo gl. čutiti (í/ı̑/ú ú) koga/kaj Pes ~i ljudi; ~ potres začutíti se in začútiti se -im se (í/ı̑/ú ú) kakšnega Fant se je začutil odraslega; Začutila se je zapuščeno
  17. začvekáti -ám dov. začvekánje; drugo gl. čvekati (á ȃ) slabš. kaj o kom/čem ~ nekaj o nujnih opravkih |reči, povedati| začvekáti se -ám se (á ȃ) slabš. |zareči se, zagovoriti se|: ~ ~ pred zasliševalcem
  18. zád mestov. prostor. prisl. (ȃ) knj. pog. zadaj: usesti se ~; skrivati se ~ za ograjo; napasti od ~; ogledovati kaj od spred in od ~ z vseh strani
  19. zadàh -áha tudi zadáh -a m, pojm. (ȁ á; ȃ) ~ razkužil; ~ po plesnivem
  20. zadáhel -hla -o [-u̯]; bolj ~ (á) ~ kruh zadáhlost -i ž, pojm. (á)
  21. zadahníti in zadáhniti -em dov. zadáhnjenje; drugo gl. dahniti (í/ı̑/á á) Kruh ~e zadahníti se in zadáhniti se -em se (í/ı̑/á á) neobč. zadihati se, zasopsti se
  22. zadáhnjen -a -o; bolj ~ (á) ~ kruh zadáhnjenost -i ž, pojm. (á)
  23. zádaj mestov. prostor. prisl. (á) sedeti ~; večje fante postaviti ~; bolj, čisto, daleč ~; Otroci se igrajo ~ na igrišču; Boj se tistega, ki spredaj liže, ~ praska |zahrbtnega, hinavskega človeka|; poud. streči komu spredaj in ~ |zelo|; prakt.sp.: V primerjavi z razvitimi smo daleč ~ zelo zaostajamo; Ta ura je kar naprej ~ zaostaja; približati se, priti od ~; videti begunca od ~
  24. zadájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zadájanje (ȃ) komu/čemu kaj ~ nasprotniku rane; publ.: ~ naloge dajati, nalagati; ~ vprašanja izpraševati zadájati se -am se (ȃ) star. za kaj ~ ~ ~ hlapca dajati se najeti
  25. zadán -a -o (á) zadáni -a -o (á) doseči ~ cilj
  26. Zádar -dra m, zem. i. (á) |hrvaško mesto|: v ~u zádrski -a -o (á) Zádrčan -a m, preb. i. (á) Zádrčanka -e ž, preb. i. (á)
  27. zadáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. zadásta in zadáta; 2. os. mn. zadáste in zadáte; drugo gl. dati (á) komu/čemu kaj ~ staršem skrbi; publ. ~ delavcu nalogo dati, naložiti zadáti se -dám se (á) star. za kaj ~ ~ ~ hlapca dati se najeti
  28. zadáviti -im dov. zadávljen -a; zadávljenje (á; á ȃ) koga/kaj Volk je zadavil ovco zadáviti se -im se (á; á ȃ) ~ ~ z ribjo kostjo
  29. zadávljen -a -o (ȃ) ~a žival zadávljenost -i ž, pojm. (ȃ)
  30. zadávljenec -nca m z -em člov. (ȃ) videz ~a zadávljenka -e ž, člov. (ȃ) zadávljenčev -a -o (ȃ)
  31. zadehtéti -ím [də tudi de] dov. zadehtênje; drugo gl. dehteti (ẹ́ í) neobč. zadišati: Rože so spet zadehtele; brezos. zadehteti po čem Zadehtelo je po svežem sadju
  32. zádek -dka m (ȃ) metuljev ~
  33. zadeklamírati -am dov. -an -ana; zadeklamíranje (ı̑) kaj ~ nekaj verzov
  34. zadélan -a -o; bolj ~ (ẹ̑) Vhod v jamo je ~; zadelan z/s čim prakt.sp. Soba je čisto ~a s pohištvom zapolnjena zadélanost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  35. zadélati -am dov. -an -ana; zadélanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ luknje v tlaku; prakt.sp. Tovornjaki so zadelali cesto zaprli; zadelati koga/kaj z/s čim ~ špranje s kitom; poud. ~ bolnika z odejami |pokriti, zaviti| zadélati se -am se (ẹ́ ẹ̑) poud.: ~ ~ na polju |delajoč se predolgo zadržati|; Nebo se je zadelalo |popolnoma prekrilo z oblaki|
  36. zadelávati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zadelávanje (ȃ) kaj ~ špranje pri oknih
  37. zadelavína -e ž, snov. (í) čeb. zdravilnost ~e
  38. zadelíti se -ím se dov. zadélil se -íla se, nam. zadelít se/zadelìt se; drugo gl. deliti (í/ı̑ í) ~ ~ pri kartanju
  39. zadelováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zadelovánje; (-àt) (á ȗ) kaj z/s čim ~ špranje s smolo
  40. zádenjski -a -o [də] (ȃ) ~ skok
  41. zádenjsko [də] nač. prisl. (ȃ) hoditi, umikati se ~
  42. zadét -a -o (ẹ̑) ~ ptič; obstati kot ~; sleng. biti ~ |pod vplivom alkohola, mamil|; zadet od česa ~ ~ kapi zadétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  43. zadétek -tka m (ẹ̑) ~ na tomboli; pojm. natančen ~
  44. zadéti -dénem dov. zadétje; drugo gl. deti 1 (ẹ́) koga/kaj ~ tarčo; Zadela ga je kap; poud.: ~ dve muhi na en mah |z enim dejanjem opraviti dve stvari|; dobro ~ portretiranca |naslikati|; ~ pravo struno |najti pravi način|; zadeti koga/kaj na kaj ~ koš na rame; poud. zadeti na koga/kaj ~ pri delu na težave |naleteti|; ~ ~ znanca |naleteti, srečati|; zadeti ob kaj Ladja je zadela ob čer zadéti se -dénem se (ẹ́) v koga/kaj ~ ~ ~ mimoidočega; ~ ~ z glavo v strop
  45. zadéva -e ž (ẹ̑) urejati ~o; zasebne ~e; minister za zunanje ~e; ~ je nujna
  46. zadévati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zadévanje (ẹ́) koga/kaj dobro ~ tarčo; Ti ukrepi jih ne ~ajo; publ. Kar ~a mene, so stvari urejene; zadevati koga/kaj na kaj ~ škaf na glavo; poud. zadevati na koga/kaj ~ ~ težave |naletavati| zadévati se -am se (ẹ́) ob kaj ~ ~ z glavo ob strop; zadevati se v koga/kaj ~ ~ ~ mimoidoče; sleng. uživati mamila
  47. zadéven -vna -o (ẹ́) zadévni -a -o (ẹ́) pristranska razlaga ~ih dejstev; urad. obrniti se na koga v ~ih vprašanjih takih, teh zadévnost -i ž, pojm. (ẹ́)
  48. zadévica -e ž (ẹ̑) manjš.; poud. rešiti nekaj pomembnih zadevic |zadev|
  49. zadévščina -e ž (ẹ̑) poud. neprijetna ~ |zadeva|
  50. zadíhan -a -o; bolj ~ (ı̑) ~ tekač; biti ves ~ zadíhanost -i ž, pojm. (ı̑)

   87.516 87.566 87.616 87.666 87.716 87.766 87.816 87.866 87.916 87.966  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA