Slovenski pravopis 2001

b (87.666-87.715)

  1. Yeats -a [jêjts] m, oseb. i. (ȇ) |irski pesnik in dramatik| Yeatsov -a -o (ȇ)
  2. Yéllowstóne -na [jelou̯ston] m, zem. i. (ẹ̑ọ̑) |reka v ZDA| yéllowstónski -a -o (ẹ̑ọ̑)
  3. Yórk -a [jork] m, zem. i. (ọ̑) |angleško mesto|: v ~u yórški -a -o (ọ̑) Yórčan -a m, preb. i. (ọ̑) Yórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  4. Yórkshire -ra [jorkšir] m, zem. i. (ọ̑); gl. Jorkšir
  5. Yúkon -a [ju] m, zem. i. (ȗ); gl. Jukon
  6. yuppy -ja [jápi] m z -em člov. (ȃ); gl. japi
  7. z 1 z-ja tudi z -- [zə̀ zə̀ja in zé zêja tudi zə̀ in zé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: napisati ~
  8. z 2 predl., pred nezvenečim pisnim soglasnikom (tudi če se izgovarja zveneče) varianta s, nepravilen je izgovor [zə] z rod., nasprotnostni par je na z mest. pasti z mize; poleteti z letališča; priti z Bleda; zaviti s poti; doma s Ptuja; odmev s Saale [z zale]
  9. z 3 predl., pred nezvenečim pisnim soglasnikom (tudi če se izgovarja zveneče) varianta s, nepravilen je izgovor [zə] z or., pred nj.. os. zaim. za 3. os. zastar. tudi ž 1. nasprotnostni par je brez: fantek z labodom, s piščalko; z otroki, s hčerjo; z orodjem, s strojem; s Siegfriedom [z zikfridom]; zastar. ž njim 2. vezljivostni pogovarjati se z gospodarjem, s šefom; družiti se z delavci, s poštenjaki; trgovci z igračami, s knjigami; soba z dvema posteljama, s televizorjem; deljivo z 8, s 3 3. a) od: Z današnjim dnem veljajo nove cene b) ko: Z nočjo so prišli strahovi, s starostjo pa bolezni; Smučati je začel z osmimi, s petimi leti 4. načinovni umiti se z mrzlo, s toplo vodo; delati z glavo, s pametjo; do imetja priti z goljufijo, s poštenjem 5. ležati z gripo |gripozen|; predavati s prehladom |prehlajen|
  10. z. okrajš. zahod, zahoden
  11. z.. 1 predp.; nasprotnostni par je raz..; pred nezvenečim nezvočnikom varianta s.. 1, pred g, s, š, z, ž neobvezna varianta se.. 1 [sə], redko tudi sn.. 1 |skupaj| I. izpredložna glag. zbráti, zgnáti čredo v ogrado, znášati; sklicáti, sfŕkati se; segnáti, sníti se, sestávljati, sestáti se, sešíti, seznaníti se II. izpredložna imenska zlágoma, zvŕhoma, zvŕst III. izpodstavna zbòr, znášanje; stekalíšče; sestáva, seštévek, seznanítev
  12. z.. 2 predp.; nasprotnostni par je na..; pred nezvenečim nezvočnikom varianta s.. 2, redko tudi se.. 2 [sə], sez.. [səz], sn.. 2 |dol| I. izpredložna glag. zbíti klobuk z glave, zlésti z drevesa, zmetáti z voza; sfrčáti z veje, sléči suknjič; stêči s hriba; sesúti z voza, seskočíti z bradlje, sesédati se; sezuti čevlje; sneti s tečajev, z glave II. izpredložna imenska zdáleč, zdóma III. izpodstavna zbíjati; sesútost, seskòk, sezúvati, sláčenje, snétje
  13. z.. 3 varianta predp. iz..; nasprotnostni par je v..; pred nezvenečim nezvočnikom varianta s.. 3 redko tudi ze.. [zə] I. izpredložna glag. zlésti iz luknje (izza mize, iz težav), zmanevrírati ladjo iz pristanišča, zmešetáriti; zmodelírati figurice; zmolíti očenaš, zmúčiti koga, zvédeti novico; scímiti se, sčvekáti, sčístiti, shájati II. izpodstavna zmodelíranost; scímek, sčíščenje
  14. z.. 4 varianta predp. vz..; pred nezvenečim nezvočnikom varianta s.. 5 zljubíti se, zrásti, zveselíti se; spodbudíti, spoglédati se
  15. z.. 5 varianta predp. raz..; pred nezvenečim nezvočnikom varianta s.. 4 zmájati, zmočíti zemljo; stŕgati hlače
  16. Z 1 Z-ja tudi Z -- [zə̀ zə̀ja in zé zêja tudi zə̀ in zé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: veliki ~; pisani Z-ji
  17. Z 2 -- [zə̀] m, simb. (ə̏) zahod
  18. zá 1 -- m (ȃ) Ob številnih proti je pričakoval vsaj kakšen ~
  19. zá 2 povdk. (ȃ) glasovati ~; premisliti o vsem, kar govori ~ in proti; biti ~ |strinjati se|
  20. za 1 [ poudarjeno zá] predl. I. z or., nasprotnostni par je pred 1. mestovni prostorski vas ~ gozdom; trgovina ~ cerkvijo; sedeti ~ mizo; zadaj ~ omaro; poud. Kdo se skriva ~ tem? |Kdo je povzročil to?| 2. časovni v noči ~ torkom; nositi čevlje ~ sestro 3. vezljivostni povpraševati ~ ubežnikom; žalovati ~ sinom; pogledati ~ otrokom; gnati se ~ zaslužkom 4. načinovni leto ~ letom 5. vzročnostni umreti ~ rakom; zboleti ~ gripo 6. povedkovniški zdeti se ~ malo zamalo 7. ●kaj ~ en človek kakšen, kateri II. s tož., nasprotnostni par je izza 1. smerni prostorski umik ~ gozd; sesti ~ kateder; kapljati ~ vrat 2. ciljni prostorski vlak ~ v Maribor, ○vlak za Maribor; avtobus ~ na Bled, ladja ~ v Benetke 3. vezljivostni stresti soseda ~ ramo; zavzeti se ~ šolarje; zamenjati travnik ~ gozd; biti ~ pričo; izvoliti ~ predsednika; imeti ~ skopuha; vzeti ~ moža 4. vzročnostni jokati ~ vsako malenkost; knjiga ~ mlade; krompir ~ seme; boj ~ obstanek; knj. pog. imeti kaj ~ jesti kaj jesti 5. načinovni len ~ delo; premraz ~ november; delo ~ tri dni
  21. za 2 [ poudarjeno zá] predl. z rod., časovni ~ Karla Velikega; ~ dne; ~ življenja
  22. zá.. 1 varianta predl. za po pomiku naglasa (ȃ) záme, záte, zánj, záse; zámož; Zágorica, Zálog
  23. zá.. 2 varianta predp. za.. po umiku naglasa (á) zádruga, zákon, zárod, závod; star. zájdem
  24. zà.. predp. obr. (ȁ) redk. |zadaj, pozneje| zàbeséda, zàimé
  25. za.. [ poudarjeno zá] predp.; varianti zá 1 (záme); zá 2 (zárod) po umiku naglasa I. izpredložna glag. 1. 'odzadnjost, spodnjost' zagrníti, zaíti, založíti, zapêči, zaskočíti, zatakníti, zavléči 2. 'povrhnjost' zagladíti, zamazáti, zasnežíti 3. 'zgrešenost' zablodíti, zagovoríti se, zaigráti 1, zamoríti, zamudíti, zanikováti, zapeljáti, zapráviti, zasedéti se, zavlačeváti, zavréči se 4. 'začenjanje' začutíti, zaglédati, zahlastáti, zaigráti, zajókati, zaplávati, zaplesáti, zaplúti, zaspáti, zavládati, zaželéti, zaživéti 5. 'dovršitev' zapísati, zaščítiti se, zaapnéti, zabéliti 6. 'premikanje' zabíti, zabôsti, zasadíti, zavrtéti 7. 'uspešnost' zadostíti, zagotovíti, zainteresírati, zaslužíti, zavarováti 8. 'kratkotrajnost' zacíncati, zacingljáti, zatrésti se II. izpredložna imenska začásen, zaímek, Zakót, zakótje, zaméjstvo, zaníkrn, zanóhten, zaódrski, zasélek, zatílje, zatíšje, Zatolmín; zabóga, začása, začúda, zagotóvo, zakáj, zamálo, zamàn, zanìč, zarána, zarés, zastónj, zastrán, zatégadélj, zató, zavóljo, zažíva III. izpodstavna zablóda, zagôvor, zakájstvo, zalóga, zamúda, zaníkrno, zanóhtnica, zasadítev, zaskòk, zastónjkar, Zatolmínec, zavòj
  26. zaájati -am dov. zaájanje (á; ȃ) otr. |zaspati|: Punčka bo hitro zaajala
  27. zaárati -am dov. -an -ana; zaáranje (á; ȃ) kaj ~ hišo
  28. zacapljáti -ám dov.; drugo gl. capljati (á ȃ) manjš.; poud. Otrok je zacapljal za materjo |nerodno odšel|
  29. zacaríniti -im dov. zacarínjen -a; zacarínjenje (í ı̑) kaj ~ blago
  30. zacelína -e ž, snov. (í) kmet. |rastlinsko tkivo|: ~ pri rogovili
  31. zacelítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ rane
  32. zacéliti -im in zacelíti in zacéliti -im dov. zacéljenje; drugo gl. celiti (ẹ́ ẹ̑; í/ı̑/ẹ́ ẹ́) kaj ~ rano z mazilom zacéliti se -im se in zacelíti se -im se in zacéliti se -im se (ẹ́ ẹ̑; í/ı̑/ẹ́ ẹ́) Razjeda se noče zaceliti; brezos. zaceliti se komu Še zdaj se mu ni zacelilo
  33. zacéljen -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~a rana zacéljenost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)
  34. zaceljív -a -o (í; ı̑ í í) težko ~a rana zaceljívost -i ž, pojm. (í)
  35. zacementíran -a -o; bolj ~ (ı̑) ~e razpoke; publ. ~a načela trdna, nespremenljiva zacementíranost -i ž, pojm. (ı̑)
  36. zacementírati -am dov. -an -ana; zacementíranje (ı̑) kaj ~ razpoke; publ. ~ svoj položaj utrditi
  37. zacepetáti -ám dov. zacepetánje; drugo gl. cepetati (á ȃ) ~ od jeze
  38. zaciciríkati -am dov. zaciciríkanje (í; ı̑) Jereb je zacicirikal
  39. zacíncati -am dov. zacíncanje (ı̑) knj. pog. Zacincal je, ali bi šel ali ne kratek čas je omahoval; redk. nerodno ~ zamajati se
  40. zacingljáti -ám dov. zacingljánje; drugo gl. cingljati (á ȃ) Telefon je zacingljal; zacingljati z/s čim ~ s kovanci v žepu
  41. zacíniti -im dov. zacínjen -a; zacínjenje (í ı̑) kaj ~ posodo
  42. zacínkati -am dov. zacínkanje (ı̑) Zvonček ~a
  43. zacmákati -am dov. zacmákanje (ȃ) ~ z jezikom
  44. zacmériti se -im se dov. zacmérjenje (ẹ́ ẹ̑) slabš. Otrok se je zacmeril |zajokal|
  45. zacmíhati se -am se tudi zacmíhati -am dov. zacmíhanje (í; ı̑; í; ı̑) slabš. Otrok (se) je zacmihal |zajokal|
  46. zacmokáti -ám dov. zacmokánje; drugo gl. cmokati (á ȃ) Pokusil je pijačo in zacmokal; Razmočena prst je zacmokala; brezos. Pod nogami je zacmokalo
  47. zacokláti -ám dov.; drugo gl. coklati (á ȃ) ~ po stopnicah
  48. zacopotáti -ám dov. zacopotánje; drugo gl. copotati (á ȃ) poud. nerodno ~ po hiši |začeti hoditi|
  49. zacópran -a -o (ọ̑) neknj. ljud. začaran: ~ kraj
  50. zacóprati -am dov. -an -ana; zacópranje (ọ̑) neknj. ljud. začarati

   87.416 87.466 87.516 87.566 87.616 87.666 87.716 87.766 87.816 87.866  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA