b (87.466-87.515)

87466. vzravnán -a -o; bolj ~ (á) ~ hrbet; poud. ~ človek |ponosen, neuklonljiv| vzravnánost -i ž, pojm. (á)
87467. vzravnáno nač. prisl. (á) ~ se držati, hoditi
87468. vzravnáti -ám dov. vzravnánje; drugo gl. ravnati (á ȃ) kaj ~ hrbet vzravnáti se -ám se (á ȃ) Hrbet se ~a; ~ ~ v sedlu
87469. vzravnáva -e ž, pojm. (ȃ) ~ hrbta; ~ iz počepa
87470. vzravnávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; vzravnávanje (ȃ) kaj ~ telo vzravnávati se -am se (ȃ) ~ ~ v sedlu
87471. vzredítelj -a m z -em člov. (ı̑) ~ psice vzredíteljica -e ž, člov. (ı̑) vzredíteljev -a -o (ı̑) vzredíteljičin -a -o (ı̑)
87472. vzredíti -ím dov. vzrédil -íla, nam. vzredít/vzredìt; drugo gl. rediti (í/ı̑ í) koga/kaj s trudom ~ otroke; ~ novo pasmo; vzrediti kaj za kaj ~ konja za tekmovanje
87473. vzrêja -e ž, pojm. (ȇ) ~ mladičev; ~ novih pasem
87474. vzrejalíšče -a s (í) ~ fazanov
87475. vzrêjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vzrêjanje (é) koga/kaj ~ konje
87476. vzrejeválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ konj vzrejeválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) vzrejeválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
87477. vzrejevalíšče -a s (í) ~ konj
87478. vzrepénčiti se -im se dov. vzrepénčenje (ẹ́ ẹ̑) poud. |razjeziti se, razburiti se|
87479. vzróčen -čna -o (ọ́ ọ̑ ọ́; ọ̑) vzróčni -a -o (ọ́; ọ̑) jezikosl. ~ veznik vzróčnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑) načelo ~i; neobč. ~ bolezni vzrok
87480. vzročíti -ím dov. vzrôči -íte; -íl -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; vzročênje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) šport. |dati, dvigniti roko navzgor|
87481. vzročník -a m (í) neobč. vzrok; jezikosl. |kavzativ|
87482. vzročníški -a -o (ı̑) jezikosl. |kavzativni|: ~ glagol
87483. vzróčno ozirn. prisl. (ọ́/ọ̑) ~ povezati pojave
87484. vzrohnéti -ím dov. vzrohnênje; drugo gl. rohneti (ẹ́ í) ~ zaradi krivice; poud. Motor ~i |zahrumi|
87485. vzrojíti -ím dov. vzrójil -íla, nam. vzrojít/vzrojìt; vzrojênje; drugo gl. rojiti (í/ı̑ í) poud. |razburiti se, glasno se razjeziti|: nad kom/čim ~ ~ otroki
87486. vzrojljív -a -o; bolj ~ (í; ı̑ í í) poud. |razburljiv, jezljiv|: ~ človek; biti ~ vzrojljívost -i ž, pojm. (í) poud. |razburljivost, jezljivost|
87487. vzròk vzróka m (ȍ ọ́) imeti ~ za kaj; narediti kaj brez ~a; narediti kaj iz neznanega ~a; ~ bolezni; ~ za nerazumevanje; jezikosl. prislovno določilo ~a
87488. vzrokoslôven -vna -o (ȏ) |etiološki|
87489. vzrokoslôvje -a s, pojm. (ȏ) |etiologija|
87490. vzšlì -à -ò tudi vzšlì -à -ó (ı̏ ȁ ȍ; ı̏ ȁ ọ̑) ~a luna
87491. vztlèl -éla -o in vztlél -a -o [-u̯] (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~a žerjavica vztlélost -i ž, pojm. (ẹ́)
87492. vztléti -ím dov.; drugo gl. tleti (ẹ́ í) Žerjavica ~i; poud. Ljubezen med njima je spet vztlela |se pojavila|
87493. vztrájati -am nedov. -ajóč, -áje; vztrájanje (á) ~ na svojem mestu; ~ pri bolniku; vztrajati pri čem ~ ~ predlogu; vztrajati v čem ~ ~ zmoti; poud. Zima letos kar ~a |dolgo traja|
87494. vztrájen -jna -o; -ejši -a -e (á; ȃ; á; ȃ) ~ delavec; poud. ~ dež |dolgotrajen|; biti zelo ~; vztrajen pri čem biti ~ ~ delu; vztrajen v čem biti ~ ~ iskanju vztrájnost -i ž, pojm. (á; ȃ) fiz. zakon ~i; poud. ~ dežja |dolgotrajnost|
87495. vztrájnež -a m z -em člov. (ȃ) poud. |vztrajen človek| vztrájnica -e ž, člov. (ȃ) poud. vztrájnežev -a -o (ȃ) poud. vztrájničin -a -o (ȃ) poud.
87496. vztrájnik -a m (ȃ) ~ motorja
87497. vztrájniški -a -o (ȃ) teh. ~ zaganjalnik
87498. vztrájno nač. prisl. -ej(š)e (á/ȃ; á/ȃ) ~ delati, zahtevati
87499. vztrájnosten -tna -o (á; ȃ) vztrájnostni -a -o (á; ȃ) ~ preizkus
87500. vztrepèt -éta m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ ustnic
87501. vztrepetáti -ám in vztrepetáti -éčem dov. vztrepetánje; drugo gl. trepetati (á ȃ; á ẹ́) ~ od groze, v grozi; poud.: Plamen ~a |se rahlo premakne|; Glas mu ~a |zadrhti, se zatrese|; poud. vztrepetati za koga/kaj ~ ~ sinovo usodo |začutiti strah, skrb|
87502. vztrepetávati -am nedov. -ajóč, -áje; vztrepetávanje (ȃ) ~ od nemira, v grozi; poud.: Listje ~a v vetru |se rahlo premika|; Glas mu ~a |drhti, se trese|
87503. vzvalován -a -o; bolj ~ (á) ~a gladina vzvalovánost -i ž, pojm. (á)
87504. vzvalováti -újem dov. vzvalován -a; vzvalovánje; drugo gl. valovati (á ȗ) Morje ~uje; vzvalovati koga/kaj Ladja ~uje jezero; poud. ~ množico |razvneti, vznemiriti|; poud. vzvalovati komu kaj ~ dekletu čustva |razvneti|
87505. vzvalovítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ gladine
87506. vzvalovíti -ím dov. vzvalôvil -íla, nam. vzvalovít/vzvalovìt; vzvalovljênje; drugo gl. valoviti (í/ı̑ í) Gladina ~i; poud.: Množica ~i |postane nemirna|; Onkraj reke ravnina ~i |postane valovita|; vzvaloviti koga/kaj Veter ~i žito; poud. Slovo je svojce vzvalovilo |vznemirilo| vzvalovíti se -ím se (í/ı̑ í) Voda se je vzvalovila
87507. vzvalovljèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~a gladina; poud. Ravnina je rahlo ~a |valovita| vzvalovljênost -i ž, pojm. (é)
87508. vzvíh -a m (ı̑) neobč. zavih: ~ pločevine
87509. vzviháriti -im dov. vzvihárjen -a; vzvihárjenje (á ȃ) poud. koga/kaj ~ ljudi |zelo vznemiriti|; ~ morje |močno vzvaloviti|
87510. vzvíhati -am dov. -an -ana; vzvíhanje (í) kaj ~ rob
87511. vzvíhniti -em dov. vzvíhnjen -a; vzvíhnjenje (í ı̑) kaj ~ rob
87512. vzvihráti -ám dov. vzvihránje; drugo gl. vihrati (á ȃ) Zastava ~a v sunku vetra; poud.: ~ iz hiše |razburjeno oditi|; ~ za vsako malenkost |zelo se razburiti|; vzvihrati kaj Veter je vzvihral zastave; poud. vzvihrati komu kaj ~ dekletu čustva |razvneti|
87513. vzvihrávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; vzvihrávanje (ȃ) Zastave ~ajo
87514. vzvíšen -a -o; bolj ~ (ı̑) ~ prostor; biti preveč ~; vzvišen do koga/česa biti ~ ~ podrejenih; vzvišen nad kom/čim biti ~ ~ preprostimi ljudmi vzvíšenost -i ž, pojm. (ı̑) odgovoriti s prezirljivo ~jo
87515. vzvíšenec -nca m z -em člov. (ı̑) poud. |vzvišen človek| vzvíšenka -e ž, člov. (ı̑) poud. vzvíšenčev -a -o (ı̑) poud.

   87.216 87.266 87.316 87.366 87.416 87.466 87.516 87.566 87.616 87.666  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani