Slovenski pravopis 2001
b (87.416-87.465)
-
vzórčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; vzórčenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) kaj ~ blago |izbirati, jemati vzorce|; tekst. vzorčiti kaj z/s čim ~ tkanino s cvetličnimi liki
-
vzórčno ozirn. prisl. (ọ̑) ~ izbrati osebe; ~ zanimiv
-
vzórec -rca m z -em (ọ́; ọ̑) delati kaj po ~u; karirast ~; ~ pisma, za pismo; ~ (krvi) za preiskavo; jezikosl. sklanjatveni ~; poud. nabrati za ~ borovnic |zelo malo|
-
vzóren -rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ delavec; star. ~ primerek vzorčen, tipičen; Jezik razprave je ~ vzórnost -i ž, pojm. (ọ́)
-
vzórnik -a m, člov. (ọ̑) postati komu ~; ~ v govorjenju vzórnica -e ž, člov. (ọ̑) vzórničin -a -o (ọ̑)
-
vzórništvo -a s, pojm. (ọ̑)
-
vzórno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ́) ~ se vesti; ~ urejen
-
vzorováti se -újem se nedov. -ujóč se, -ováje se; -àl se -ála se, -àt se; vzorovánje; (-àt se) (á ȗ) |imeti za vzor|: po kom/čem ~ ~ ~ očetu; vzorovati se pri kom/čem ~ ~ ~ starejših pesnikih
-
vzpenjáča -e ž (á) ~ na vrh gore; redk. smučarska ~ smučarska žičnica
-
vzpénjati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; vzpénjanje (ẹ̑) Po zidu se ~a bršljan; ~ ~ na hrib
-
vzpenjávka -e ž (ȃ) cvetenje ~e; vrtnica ~
-
vzpét -a -o (ẹ̑) ~ konj vzpétost -i ž, pojm. (ẹ̑) ~ pobočja; števn., neobč. vzpetina
-
vzpetelíniti se -im se dov. vzpetelínjenje (í ı̑) poud. pred kom ~ ~ ~ prijateljem |pobahati se, postaviti se|; poud. močno se ~ |se razburiti, razjeziti|
-
vzpetína -e ž (í) mesto na ~i
-
vzpetínica -e ž (í) manjš.
-
vzpéti se vzpnèm se dov. vzpétje; drugo gl. peti se (ẹ́ ȅ) Cesta se ~e; publ. Živo srebro se je vzpelo do trideset stopinj |je pokazalo|; ~ ~ na konja
-
vzplahutáti -ám in vzplahútati -am dov. vzplahutánje in vzplahútanje; drugo gl. plahutati (á ȃ; ú; ȗ) Petelin je vzplahutal
-
vzplahutávati -am nedov. -ajóč, -áje; vzplahutávanje (ȃ) Na drogu ~a krokar
-
vzplamenéti -ím dov. vzplamenênje; drugo gl. plameneti (ẹ́ í) Ogenj ~i; neobč.: Upanje spet ~i se pojavi; ~ od strasti čustveno se vznemiriti
-
vzplamenévati -am nedov. -ajóč; vzplamenévanje (ẹ́) Kresovi ~ajo; neobč.: Boji ~ajo se pojavljajo; ~ od ogorčenja čustveno se vznemirjati
-
vzplamenítev -tve ž, pojm. (ı̑) poud. ~ strasti |pojavitev v veliki meri|
-
vzplamtéti -ím dov. vzplamtênje; drugo gl. plamteti (ẹ́ í) Ogenj ~i; neobč.: Jeza znova ~i se pojavi; ~ od sovraštva čustveno se vznemiriti
-
vzplamtévati -am nedov. -ajóč; vzplamtévanje (ẹ́) Kresovi ~ajo po hribih; neobč.: Upor spet ~a se pojavlja; ~ od navdušenja čustveno se vznemirjati
-
vzplapoláti -ám dov. vzplapolánje; drugo gl. plapolati (á ȃ) Plamen ~a in ugasne; Zastave so vzplapolale
-
vzplapolávati -am nedov. -ajóč; vzplapolávanje (ȃ) Plamen ~a; Zastave ~ajo
-
vzpláti vzpóljem dov.; drugo gl. plati (á ọ́) Nosnice so mu vzplale; neobč. Jezero ~e vzvalovi; poud. V srcu ~e zavist |se pojavi|
-
vzplávati -am dov. vzplávanje (ȃ) potopiti se in spet ~
-
vzplúti vzplôvem in vzplúti vzplújem dov., nam. vzplùt/vzplút; vzplútje; drugo gl. pluti (ú ó; ú) Poškodovana podmornica je morala ~
-
vzpòn vzpôna m, pojm. (ȍ ó) med ~om na goro se poškodovati; gospodarski ~ države; števn. dolg ~ pred vznožjem gorske stene |vzpenjajoči se svet|
-
vzpónski -a -o (ọ̑) ~ napor
-
vzpóra -e ž, pojm. (ọ̑) šport.: ~ na bradlji |stoja na iztegnjenih rokah|; premet nazaj v ~o
-
vzporéden -dna -o (ẹ́; ẹ̑) ~ tram; geom. ~i črti; publ. ~ proizvod stranski, postranski; vzporeden čemu ulica, ~a reki; vzporeden z/s čim črta, ~a z robom vzporédni -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~ slalom vzporédnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) ~ črt; števn. ~i med dogodkoma
-
vzporedítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ predlogov
-
vzporedíti -ím dov. vzporêdi -íte; vzporédil -íla, -ít/-ìt, vzporejèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ı̑; í) koga/kaj z/s kom/čim med vožnjo ~ svoj avtomobil z drugim; neobč. ~ podatke med seboj primeriti; neobč. vzporediti koga/kaj komu/čemu ~ svoje delo najboljšemu primeriti
-
vzporédje -a s, pojm. (ẹ̑) redk. ugotavljati ~ pojavov vzporednost; števn. stavčno ~ |stavčni paralelizem|
-
vzporédnica -e ž (ẹ̑) narisati ~o; publ.: opaziti ~e med slikama enakosti, podobnosti; potegniti ~o čemu, s čim primerjati, enačiti kaj s čim; učiti v ~ah |v paralelkah|
-
vzporédnik -a m (ẹ̑) Kraja ležita na istem ~u; Meja teče po 38. ~u; ~i južne, severne zemljepisne širine; publ. prepotovati vse ~e in poldnevnike ves svet
-
vzporédno nač. prisl. (ẹ́/ẹ̑) ~ se premikati; elektr. ~ vezan
-
vzporêjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; vzporêjanje (é) koga/kaj ~ dirjajoče konje; neobč. vzporejati koga/kaj komu/čemu ~ vaško življenje mestnemu primerjati z mestnim; neobč. ~ sezname primerjati vzporêjati se -am se (é) neobč. z/s kom/čim ~ ~ s pomembnimi ljudmi primerjati se
-
vzpostavítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ oblasti; ~ telefonske zveze
-
vzpostáviti -im dov. vzpostávljen -a; vzpostávljenje (á ȃ) kaj ~ mir; ~ radijsko zvezo; neobč.: ~ sposobno ekipo postaviti, sestaviti; ~ prejšnje stanje obnoviti; star. ~ prejšnjega predsednika znova postaviti; pravn. vzpostaviti komu kaj ~ poslancu imuniteto vzpostáviti se -im se (á ȃ) neobč. ~ ~ kot subjekt uresničiti se, uveljaviti se
-
vzpostavítven -a -o (ı̑) vzpostavítveni -a -o (ı̑) ~ čas
-
vzpostávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vzpostávljanje (á) kaj ~ red v državi; neobč. ~ prvotno stanje obnavljati
-
vzprhútati -am dov. -al -ala tudi -ála; vzprhútanje (ú; ȗ) Raca ~a z vode
-
vzprhutávati -am nedov. -ajóč; vzprhutávanje (ȃ) Ptica ~a v kletki
-
vzprhútniti -em dov. vzprhútnjenje (ú ȗ) Ptica ~e iz grma
-
vzradostíti -ím dov. vzradóstil -íla, nam. vzradostít/vzradostìt; vzradoščênje; drugo gl. radostiti (í/ı̑ í) neobč. koga ~ prijatelja z novico razveseliti, osrečiti vzradostíti se -ím se (í/ı̑ í) neobč. ~ ~ ob novici razveseliti se
-
vzradoščèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) neobč. vesel, srečen: ~ obraz; biti ~ vzradoščênost -i ž, pojm. (é) neobč. veselje, sreča
-
vzradoščêno nač. prisl. (é) neobč. veselo, srečno: ~ pogledati
-
vzradováti -újem dov. vzradovánje; drugo gl. radovati (á ȗ) neobč. razveseliti, osrečiti: koga ~ prijatelja z vabilom vzradováti se -újem se (á ȗ) neobč. razveseliti se
87.166 87.216 87.266 87.316 87.366 87.416 87.466 87.516 87.566 87.616
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani