b (87.216-87.265)

87216. vzcvèsti tudi vzcvestì vzcvetèm [və in ve] dov., 3. os. mn., privzdig. vzcvetó; vzcvèl -cvelà in vzcvèl -êla in vzcvetèl -tlà; vzcvetênje; drugo gl. cvèsti (ə̀/ı̏ ȅ) Jablana je vzcvela; poud. Po vojni je mesto vzcvelo |se gospodarsko hitro razvilo|; prim. vzcvêsti, vzcveteti
87217. vzcvétati -am nedov. -ajóč, -áje; vzcvétanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Drevje že ~a
87218. vzcvetéti -ím dov. vzcvetênje; drugo gl. cveteti (ẹ́ í) Češnja je pozno vzcvetela; poud.: Dekle je vzcvetelo |postalo lepega, zdravega videza|; Posestvo je vzcvetelo |začelo dobro uspevati|; prim. vzcvêsti, vzcvèsti
87219. vzdéti vzdénem dov.; drugo gl. deti 1 (ẹ́) komu/čemu kaj ~ profesorju ime Vejica
87220. vzdévati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vzdévanje (ẹ́) komu/čemu kaj ~ profesorjem vzdevke
87221. vzdévek -vka m (ẹ̑) dati, dobiti ~; ~ Lisica
87222. vzdíg -a m, pojm. (ı̑) ~ roke
87223. vzdígniti -em dov. vzdígnjen -a; vzdígnjenje (í ı̑) koga/kaj ~ bolnika; ~ breme; knj. pog.: ~ hišo za eno nadstropje nadzidati; ~ otroka iz postelje zbuditi ga; poud. ~ preplah |povzročiti|; ~ življenjsko raven dvigniti; ~ kvišku, knj. pog. gor vzdígniti se -em se (í ı̑) ~ ~ v zrak; knj. pog.: ~ ~ od mize vstati; Potica se je lepo vzdignila vzhajala; vzdigniti se komu Že ob prvem požirku se mu je vzdignilo |je začutil slabost|
87224. vzdigoválen -lna -o (ȃ) redk. dvižen vzdigoválni -a -o (ȃ) ~a naprava
87225. vzdigováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vzdigovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ deblo; ~ denar na pošti dvigati; ~ ponesrečenca; redk. vzdigovati koga/kaj proti komu/čemu ~ ljudstvo proti izkoriščevalcem dvigati vzdigováti se -újem se (á ȗ) Megla se ~uje; Iz morja se ~ujejo skale se dvigajo; vzdigovati se komu Bolniku se ~uje |mu postaja slabo|
87226. vzdíh -a m (ı̑) zaslišati ~; ~ olajšanja
87227. vzdihljáj -a m z -em (ȃ) zaslišati ~; šalj. Obleka je v poslednjih ~ih |je zelo slaba, se trga|
87228. vzdíhniti -em dov. vzdíhnjen -a; vzdíhnjenje (í ı̑) Starec ~e; ~ z olajšanjem; vzdihniti kaj komaj slišno ~ zadnjo besedo |izgovoriti|
87229. vzdíhoma nač. prisl. (í) neobč. ~ vstati z vzdihom, vzdihujoč
87230. vzdihováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vzdihovánje; (-àt) (á ȗ) ~ od ugodja; žalostno ~; poud. vzdihovati po kom/čem ~ ~ počitnicah |želeti si počitnice; hrepeneti po počitnicah|; poud. vzdihovati za kom/čim ~ ~ nekdanjimi časi |tožiti|
87231. vzdížnica -e ž (ı̑) |vzdižna vrv|
87232. vzdólnjik -a m (ọ̑) vremen. |zračni tok|
87233. vzdôlž ¹ [u̯š] nač. prisl. (ȏ) hoditi ~ ob meji; ležati ~ in počez
87234. vzdôlž ² [u̯š] nepravi predl. z rod. (ȏ) ~ reke rastejo topoli; patruljirati ~ meje
87235. vzdôlžen -žna -o [u̯ž] (ȏ) vzdôlžni -a -o [u̯ž] (ȏ) ~ prerez
87236. vzdôlžnik -a [u̯ž] m (ȏ) mostni ~ |nosilni element|
87237. vzdramíti in vzdrámiti -im dov. vzdrámljenje; drugo gl. dramiti (í/ı̑/á á) koga/kaj ~ otroka; vzdramiti koga/kaj iz česa ~ otroka iz prijetnih sanj; neobč. vzdramiti v kom kaj ~ ~ dekletu ljubezen vzbuditi vzdramíti se in vzdrámiti se -im se (í/ı̑/á á) iz česa ~ ~ ~ spanja; ~ ~ od bolečin
87238. vzdrámljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vzdrámljanje (á) koga/kaj ~ speče vzdrámljati se -am se (á) poud. V naravi se ~a novo življenje |se poraja, nastaja|
87239. vzdrážen -a -o; bolj ~ (á; ȃ) ~ živec; biti ~ vzdráženost -i ž, pojm. (á; ȃ)
87240. vzdražíti in vzdrážiti -im in vzdrážiti -im dov. vzdráženje; drugo gl. dražiti 2 (í/ı̑/á á; á; á ȃ) koga/kaj ~ živec; neobč.: ~ domišljijo razvneti; Novica ga je vzdražila razdražila, razburila vzdražíti se in vzdrážiti se -im se in vzdrážiti se -im se (í/ı̑/á á; á; á ȃ) Celica se ~i
87241. vzdražljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í) ~ živec; neobč.: ~ bolnik razdražljiv, razburljiv; ~o doživetje vznemirljivo vzdražljívost -i ž, pojm. (í)
87242. vzdrgetáti -ám tudi vzdrgetáti -éčem dov. vzdrgetánje; drugo gl. drgetati (á ȃ; á ẹ́) ~ od mraza; poud., brezos. V njem je vzdrgetalo |Začutil je močno vznemirjenost|
87243. vzdrgetávati -am nedov. -ajóč; vzdrgetávanje (ȃ) Ranjenci ~ajo; ~ od mraza
87244. vzdrhtéti -ím dov. vzdrhtênje; drugo gl. drhteti (ẹ́ í) ~ od mraza; neobč. ~ od sreče
87245. vzdrhtévati -am nedov. -ajóč, -áje; vzdrhtévanje (ẹ́) Otrok ~a od mraza; neobč. ~ v bolečini
87246. vzdržán -a -o (á) biti ~ pri glasovanju vzdržánost -i ž, pojm. (á) ~ pri glasovanju; neobč. kazati ~ zadržanost
87247. vzdržáti -ím dov. vzdržánje; drugo gl. držati (á í) Človek veliko ~i; Ta kruh dolgo ~i |je dolgo uporaben|; vzdržati kaj ~ napore; ~ ogenj na ognjišču |ohraniti|; star., s smiselnim osebkom vzdržati koga Ni ga vzdržalo doma Ni zdržal doma; vzdržati brez česa ~ ~ hrane ves teden vzdržáti se -ím se (á í) česa ~ ~ kajenja; ~ ~ pri glasovanju |ne opredeliti se|
87248. vzdŕžema čas. prisl. (ȓ) |nepretrgano|: ~ brati; Deževalo je tri dni ~
87249. vzdŕžen -žna -o; -ejši -a -e (ŕ; ȓ; ŕ; ȓ) ~ moški; redk. ~ plavalec vzdržljiv; poud. komaj ~a zahteva |sprejemljiva|; neobč. ~o vedenje zadržano; biti ~ pri pitju vzdŕžnost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ)
87250. vzdrževálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ strojev vzdrževálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) vzdrževálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
87251. vzdrževálen -lna -o (ȃ) vzdrževálni -a -o (ȃ) ~a dela
87252. vzdrževalnína -e ž (í) pobirati ~o; ~ za avtomobil
87253. vzdrževán -a -o (á) Cesta ni ~a vzdrževáni -a -o (á) ~a oseba vzdrževánost -i ž, pojm. (á)
87254. vzdrževánec -nca m z -em člov. (á) vzdrževánka -e ž, člov. (á) vzdrževánčev -a -o (á)
87255. vzdrževátelj -a m z -em člov. (ȃ) neobč. vzdrževalec vzdrževáteljica -e ž, člov. (ȃ) neobč. vzdrževalka vzdrževáteljev -a -o (ȃ) neobč. vzdrževáteljičin -a -o (ȃ) neobč.
87256. vzdrževáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vzdrževánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ cesto; ~ družino; ~ stalno temperaturo vzdrževáti se -újem se (á ȗ) neobč. česa ~ ~ ostrih besed |ne izrekati|; vzdrževati se z/s čim ~ ~ s preprodajanjem |preživljati se|; ~ ~ pri glasovanju |ne glasovati|
87257. vzdržljív -a -o; -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í) ~ konj; ~ tekmovalec; biti telesno ~; neobč. težko ~i nazori sprejemljivi vzdržljívost -i ž, pojm. (í)
87258. vzdŕžnež -a m z -em člov. (ȓ) poud. |vzdržen človek| vzdŕžnica -e ž, člov. (ȓ) poud. vzdŕžnežev -a -o (ȓ) poud. vzdŕžničin -a -o (ȓ) poud.
87259. vzdŕžno nač. prisl. -ej(š)e (ŕ/ȓ; ŕ/ȓ) živeti ~
87260. vzdŕžnosten -tna -o (ŕ; ȓ) vzdŕžnostni -a -o (ŕ; ȓ) ~a kriza
87261. vzdúšje -a s, pojm. (ȗ) ~ postaja napeto; delati v dobrem ~u; ~ pesmi občutje
87262. vzdúšnica -e ž (ȗ) |cevka pri žuželkah|
87263. vzémek -mka m (ẹ̑) ~ zdravila; igr. |skupek kart|
87264. vzétek -tka m (ẹ̑) igr. |skupek kart|
87265. vzéti vzámem dov. vzêmi -íte; vzél -a, vzèt/vzét, vzét -a, star. vzémši; vzétje; (vzèt/vzét) (ẹ́ á) koga/kaj ~ darilo; ~ jed na krožnik; ~ kamen v roke; ~ kapljice proti prehladu; ~ knjigo s police; ~ soseda v avtomobil; poud. ~ otroka v roke |ošteti ga|; šol. žarg. ~ pri matematiki korenjenje predelati; ~ obleko v popravilo; ~ ponudbo resno; ~ sramoto nase; neobč. ~ slovo posloviti se; ~ zalet in skočiti; vzeti kaj od koga/česa ~ denar od staršev; vzeti koga/kaj za koga/kaj ~ sodelavca za družabnika; knj. pog.: ~ soseda za moža omožiti se, poročiti se s sosedom; ~ svežo zelenjavo za enolončnico uporabiti; vzeti komu koga/kaj ~ človeku prostost; ~ povzročitelju nesreče vozniško dovoljenje; knj. pog. ~ opravljivcu kaj za zlo zameriti mu; ~ materi otroke; Vzemimo, da imaš prav recimo vzéti se vzámem se (ẹ́ á) knj. pog.: Kmalu se bosta vzela se poročila; Od nekod se je vzel zdravnik je prišel, se je pojavil; Od kod se je pa vzel |po kom ima take lastnosti| vzéti si vzámem si (ẹ́ á) kaj ~ ~ oblast; knj. pog. ~ ~ dve uri časa za branje porabiti; neknj. pog. naprej si vzeti kaj skleniti

   86.966 87.016 87.066 87.116 87.166 87.216 87.266 87.316 87.366 87.416  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani