Slovenski pravopis 2001
b (87.166-87.215)
-
vtočíti vtóčim dov. vtóčenje; drugo gl. točiti (í/ı̑ ọ́) kaj v kaj ~ vino v steklenice
-
vtòk vtóka m, pojm. (ȍ ọ́) odprtina za ~ vode; števn. meriti količino vode pri ~u
-
vtôlči vtôlčem [u̯č] dov. vtôlčenje; drugo gl. tolči (ó) kaj v kaj ~ napis v skalo
-
vtovárjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vtovárjanje (á) kaj v kaj ~ zaboje v vagon
-
vtovóriti -im tudi vtovoríti -ím dov. vtovóril -a tudi vtovóril -íla, nam. vtovórit tudi vtovorít/vtovorìt; vtovórjenje tudi vtovorjênje; drugo gl. tovoriti (ọ́ ọ̑; ọ̑; í/ı̑ í) kaj v kaj ~ blago v čoln
-
vtréti vtrèm tudi vtréti vtárem dov., nam. vtrèt/vtrét; drugo gl. treti 2 (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) kaj v kaj ~ olje v usnje
-
VTVŠ VTVŠ-ja tudi VTVŠ -- [vətəvəšə̀] m, prva oblika z -em (ə̏; ə̏) Višja tehniška varnostna šola
-
Vúčko -a, ○-ta m, oseb. i., psp (ȗ) Vúčkovka -e ž, oseb. i. (ȗ) ljud. Vúčkov -a -o, ○-tov -a -o (ȗ)
-
Vúga -e in Vúga -a m, oseb. i. (ú; ú) |slovenski pisatelj| Vúgov -a -o (ú), ●Vúgin -a -o (ȗ)
-
vúgava -e ž, pojm. (ú; ȗ) gojiti ~o |trto|; snov. piti ~o |vino|
-
Vúhred -a m, zem. i. (ȗ) v ~u vúhreški -a -o (ȗ) Vúhredčan -a m, preb. i. (ȗ) Vúhredčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
-
Vúk -a m, oseb. i., psp (ȗ) Vúkovka -e ž, oseb. i. (ȗ) ljud.
-
Vúkovar -ja m z -em zem. i. (ȗ) |hrvaško mesto|: v ~u vúkovarski -a -o (ȗ) Vúkovarčan -a m, preb. i. (ȗ) Vúkovarčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
-
vulfénija -e ž (ẹ́) |rastlina|
-
vulfenít -a m, snov. (ı̑) |rudnina|
-
vulgáren -rna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek grob, prostaški; ~a predstava o čem preveč poenostavljena, preprosta; ~e človeške potrebe navadne, vsakdanje; ~o posmehovanje zelo neprimerno, žaljivo vulgárni -a -o (ȃ) ~ materializem; ~o ime rastline domače, ljudsko ime vulgárnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ izražanja grobost, prostaškost; števn. preprečevati ~i groba, prostaška dejanja
-
vulgarizácija -e ž, pojm. (á) ~ govorjenja
-
vulgarizátor -ja m z -em člov. (ȃ) ~ psihologije vulgarizátorka -e ž, člov. (ȃ) vulgarizátorjev -a -o (ȃ)
-
vulgarizátorski -a -o (ȃ) ~ nazor
-
vulgarízem -zma m, pojm. (í) soočiti ~ z objektivnim prikazom razmer |poenostavitev, poenostavljanje|; števn., jezikosl. uporabljati ~e v govoru
-
vulgarizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; vulgarizíranje (ı̑) kaj ~ pogovor s surovimi izrazi; ~ teorijo poenostavljati
-
vulgárnež -a m z -em člov. (ȃ) slabš. |grob, prostaški človek| vulgárnica -e ž, člov. (ȃ) slabš. vulgárnežev -a -o (ȃ) slabš. vulgárničin -a -o (ȃ) slabš.
-
vulgárno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ se izražati grobo, prostaško
-
vulgáta -e ž (ȃ) |latinski prevod Svetega pisma|
-
Vulgáta -e ž, stvar. i. (ȃ) |latinski prevod Svetega pisma|
-
vúlgo nač. prisl. (ȗ) izobr. Piše se Cvelbar, ~ Vodenik po domače
-
vulkán -a m (ȃ) ognjenik: ~ bruha; vrh ~a; ugasli ~; poud. ~ navdušenja |silovit nastop|
-
Vulkán -a m, oseb. i. (ȃ) |rimski bog ognja in požara|
-
vulkanít -a m, snov. (ı̑) kamn. predornina 2
-
vulkanizácija -e ž, pojm. (á) ~ kavčuka
-
vulkanizát -a m, snov. (ȃ) teh. premreženi kavčuk, kavčukova zmes
-
vulkanízem -zma m, pojm. (í) |vulkansko delovanje|
-
vulkanizêr -ja m z -em člov. (ȇ) odpeljati pnevmatiko k ~u vulkanizêrjev -a -o (ȇ)
-
vulkanizíran -a -o (ı̑) vulkanizírani -a -o (ı̑) ~a avtomobilska guma; ~a obutev vulkanizíranost -i ž, pojm. (ı̑)
-
vulkanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; vulkanizíranje (ı̑) kaj ~ kavčuk; ~ zračnico
-
vulkano.. prvi del podr. zlož. vulkanológ, vulkanologíja
-
vulkanológ -a m, člov. (ọ̑) vulkanológinja -e ž, člov. (ọ̑)
-
vulkanologíja -e ž, pojm. (ı̑) |veda o ognjenikih|
-
vulkanolóški -a -o (ọ̑) ~a opazovanja
-
vulkánski -a -o (ȃ) ognjeniški: ~o delovanje
-
vúlva -e ž (ȗ) anat. zunanje žensko spolovilo
-
Vúrmat -a m, zem. i. (ȗ) na ~u vúrmaški -a -o (ȗ) Vúrmatčan -a m, preb. i. (ȗ) Vúrmatčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
-
Vúrnik -a m, oseb. i. (ȗ) |slovenski arhitekt; slovenski etnolog|
-
VÚŠ VÚŠ-a tudi VÚŠ -- m, prva oblika z -em (ȗ; ȗ) Visoka upravna šola
-
Vuzeníca -e ž, zem. i. (í) v ~i vuzeníški -a -o (ı̑) Vuzeníčan -a m, preb. i. (ı̑) Vuzeníčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
-
VVZ VVZ-ja tudi VVZ -- [vəvəzə̀] m, prva oblika z -em (ə̏; ə̏) vzgojno-varstveni zavod
-
vz.. predp.; pred s, š varianta v..; pred s, , ž varianta u.. 3; pred f, h, p, t varianta s.. 5; pred b, d, g, l, m, n, r, v varianta z.. 4 |gor| I. izpredložna glag. vzbóčiti, vzbújati, vzdígniti, vzdrževáti, vzéti, vzgojíti, vzkalíti, vzletéti, vzmetíti, vznemíriti, vztrepetáti, vztrájati, vzvráten; vsíliti, vstáti, vštríc; usápiti se, uslíšati, usmíliti se, ustváriti, ušpíčiti, uzakóniti, uzréti, užalostíti, užéjati, užgáti, užíti, užlébiti; sfrčáti na vejo, shodíti, shraníti, splézati na kaj, splávati, spočéti, stêči 1, stêči 2; zblížati, zdrámiti, zgoníti, zgŕbiti, zledenéti, zljubíti se, zmágati, zmájati se, znoréti, zrásti, zvrtínčiti II. izpredložna imenska vznóžje, (na)vzgòr, vzdôlž; vznák, vpríčo III. izpodstavna vzbókel, vštríčen; uslíšan; shrámba, stékel; zgostítev, zráslek
-
vzajémen -mna -o; -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) ~ dogovor; neobč. ~o delo skupno; Njihova pomoč je ~a vzajémnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
-
vzajémno nač. prisl. -ej(š)e (ẹ̑; ẹ̑) ~ si pomagati
-
vzcvêsti vzcvêtem dov., 3. os. mn., privzdig. vzcvetó; vzcvetênje; drugo gl. cvêsti (é) Tulipan ~e; poud.: Dekle je čez noč vzcvetlo |postalo lepega, zdravega videza|; V deželi ~e umetnost |dobro uspeva|; prim. vzcvèsti, vzcveteti
86.916 86.966 87.016 87.066 87.116 87.166 87.216 87.266 87.316 87.366
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani